Podobnosti med Geografija in Seznam akademskih disciplin
Geografija in Seznam akademskih disciplin še 25 stvari v skupni (v Unijapedija): Astronomija, Biologija, Ekologija, Ekonomija, Etnologija, Evropa, Fizična geografija, Fizika, Geodezija, Geologija, Geomorfologija, Hidrologija, Kemija, Limnologija, Matematika, Meteorologija, Oceanografija, Pedologija, Politične znanosti, Psihologija, Sociologija, Srednji vek, Statistika, Zgodovina, Znanost.
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Geografija · Astronomija in Seznam akademskih disciplin ·
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Biologija in Geografija · Biologija in Seznam akademskih disciplin ·
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Ekologija in Geografija · Ekologija in Seznam akademskih disciplin ·
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Ekonomija in Geografija · Ekonomija in Seznam akademskih disciplin ·
Etnologija
Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.
Etnologija in Geografija · Etnologija in Seznam akademskih disciplin ·
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Evropa in Geografija · Evropa in Seznam akademskih disciplin ·
Fizična geografija
Fizična geografija je veja geografske znanosti, ki zajema skupino disciplin, katerim je skupno preučevanje naravnih preoblikovalnih dejavnikov zemeljskega površja.
Fizična geografija in Geografija · Fizična geografija in Seznam akademskih disciplin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Geografija · Fizika in Seznam akademskih disciplin ·
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Geodezija in Geografija · Geodezija in Seznam akademskih disciplin ·
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Geografija in Geologija · Geologija in Seznam akademskih disciplin ·
Geomorfologija
Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.
Geografija in Geomorfologija · Geomorfologija in Seznam akademskih disciplin ·
Hidrologija
Hidrologíja ali vodoslóvje je fizičnogeografska veda o vodovjih.
Geografija in Hidrologija · Hidrologija in Seznam akademskih disciplin ·
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Geografija in Kemija · Kemija in Seznam akademskih disciplin ·
Limnologija
Limnologija je veda, ki se ukvarja z raziskavo celinskih voda.
Geografija in Limnologija · Limnologija in Seznam akademskih disciplin ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Geografija in Matematika · Matematika in Seznam akademskih disciplin ·
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Geografija in Meteorologija · Meteorologija in Seznam akademskih disciplin ·
Oceanografija
spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.
Geografija in Oceanografija · Oceanografija in Seznam akademskih disciplin ·
Pedologija
Pedologija ali veda o tleh proučuje tla.
Geografija in Pedologija · Pedologija in Seznam akademskih disciplin ·
Politične znanosti
Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.
Geografija in Politične znanosti · Politične znanosti in Seznam akademskih disciplin ·
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Geografija in Psihologija · Psihologija in Seznam akademskih disciplin ·
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Geografija in Sociologija · Seznam akademskih disciplin in Sociologija ·
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Geografija in Srednji vek · Seznam akademskih disciplin in Srednji vek ·
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Geografija in Statistika · Seznam akademskih disciplin in Statistika ·
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Geografija in Zgodovina · Seznam akademskih disciplin in Zgodovina ·
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Geografija in Znanost · Seznam akademskih disciplin in Znanost ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Geografija in Seznam akademskih disciplin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Geografija in Seznam akademskih disciplin
Primerjava med Geografija in Seznam akademskih disciplin
Geografija 213 odnose, medtem ko je Seznam akademskih disciplin 176. Saj imajo skupno 25, indeks Jaccard je 6.43% = 25 / (213 + 176).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Geografija in Seznam akademskih disciplin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: