Psihologija in Seznam akademskih disciplin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Psihologija in Seznam akademskih disciplin

Psihologija vs. Seznam akademskih disciplin

Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku. To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.

Antropologija

Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).

Antropologija in Psihologija · Antropologija in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »

Behaviorizem

Behaviorízem, znan tudi kot vedênjska perspektíva, je smer psihologije, ki vsa dejanja živih bitij, tudi mišljenje in čustva, obravnava kot objektivne reakcije oz.

Behaviorizem in Psihologija · Behaviorizem in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Biologija in Psihologija · Biologija in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »

Ekonomija

Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.

Ekonomija in Psihologija · Ekonomija in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Psihologija · Fizika in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »

Fiziologija

Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.

Fiziologija in Psihologija · Fiziologija in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »

Jezikoslovje

Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.

Jezikoslovje in Psihologija · Jezikoslovje in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »

Književnost

Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.

Književnost in Psihologija · Književnost in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »

Kognitivna psihologija

Spoznavna ali kognitivna psihologija ima v sodobnosti bolj status splošno uporabnega konceptualnega modela, ki tradicionalno izhaja iz uspehov pri pojasnjevanju spoznavnih procesov kot so predvsem percepcija, pogojno učenje, reševanje problemov, spomin, pozornost, osvajanje jezika, razumevanje zapisanih jezikovnih sporočil (zanimivo je, da možgani prepoznajo besedo, čeprav ima pomešane črke, če sta le začetna in zadnja črka na svojem mestu).

Kognitivna psihologija in Psihologija · Kognitivna psihologija in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »

Komuniciranje

Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.

Komuniciranje in Psihologija · Komuniciranje in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »

Nevropsihologija

Nevropsihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja s povezovanjem izsledkov o anatomskih strukturah in nevrofizioloških procesih v možganih, ki so običajno plod dela raziskovalcev na področju biomedicinskih ved na eni strani ter specifičnimi psihološkimi procesi na drugi.

Nevropsihologija in Psihologija · Nevropsihologija in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »

Organizacijska psihologija

Organizacijska psihologija ali psihologija dela se ukvarja s preučevanjem človeškega vedenja v vidikih življenja, ki so povezani s produkcijo, distribucijo in uporabo storitev.

Organizacijska psihologija in Psihologija · Organizacijska psihologija in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »

Politične znanosti

Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.

Politične znanosti in Psihologija · Politične znanosti in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »

Psihoanaliza

Psíhoanalíza je izredno vplivna klinična metoda in psihološka teorija, ki se ukvarja s proučevanjem nezavednega in zdravljenjem psihičnih motenj na osnovi te teorije.

Psihoanaliza in Psihologija · Psihoanaliza in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »

Računalništvo

Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.

Psihologija in Računalništvo · Računalništvo in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »

Razvojna psihologija

Razvojna psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se osredotoča na raziskovanje psiholoških funkcij in njihovih sprememb v kontekstu ontogeneze posameznika (otroštvo, mladostništvo, odraslost, zrelost in staranje), pri čemer so posamezne raziskave in teorije lahko posvečene tudi le posameznim funkcijam (intelektualnim, kognitivnim, nevrološkim, socialnim ali moralnim) in njihovim spremembam v toku razvoja ali le posameznim obdobjem življenjskega cikla.

Psihologija in Razvojna psihologija · Razvojna psihologija in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »

Socialna psihologija

Socialna psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja z vplivom medosebnih odnosov na posameznike znotraj manjših in večjih skupin.

Psihologija in Socialna psihologija · Seznam akademskih disciplin in Socialna psihologija · Poglej več »

Sociologija

Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.

Psihologija in Sociologija · Seznam akademskih disciplin in Sociologija · Poglej več »

Statistika

Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.

Psihologija in Statistika · Seznam akademskih disciplin in Statistika · Poglej več »

Teorija iger

Teorija iger je veja uporabne matematike, ki se uporablja v ekonomiji, biologiji, tehniki, politologiji, mednarodnih odnosih, računalništvu in filozofiji.

Psihologija in Teorija iger · Seznam akademskih disciplin in Teorija iger · Poglej več »

Trženje

Tŕženje ali márketing je veda, ki definira ter raziskuje ciljne trge in uporabnike ter skuša z njimi vzpostavljati dobičkonosne odnose.

Psihologija in Trženje · Seznam akademskih disciplin in Trženje · Poglej več »

Umetna inteligenca

Umetna inteligenca včasih tudi umetni um ali strojna inteligenca, se uporablja v računalništvu za inteligenco strojev kot nasprotje »naravni« inteligenci ljudi in drugih živali.

Psihologija in Umetna inteligenca · Seznam akademskih disciplin in Umetna inteligenca · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Psihologija in Zgodovina · Seznam akademskih disciplin in Zgodovina · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Psihologija in Znanost · Seznam akademskih disciplin in Znanost · Poglej več »