Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Parazitologija

Index Parazitologija

Parazitologija je veda, ki se ukvarja s preučevanjem odnosa parazitizma (tudi zajedavstva).

Kazalo

  1. 48 odnosi: Abiogeneza, Antonie van Leeuwenhoek, Življenje, Človek, Črv, Bioinformatika, Biologija, Bolezen, Celična biologija, Diagnoza, Ekologija, Elefantiaza, Entamoeba histolytica, Epidemiologija, Evolucija, Evolucijska biologija, Fiziologija, Garje, Genetika, Giardia intestinalis, Gliste, Gostitelj (biologija), Imunologija, Imunski sistem, Jeleni, Klopi, Komarji, Ličinka, Lišmanioza, Malarija, Medicina, Mikroskop, Molekularna biologija, Naglavna ušivost, Naravoslovje, Notranji zajedavec, Okužba, Pijavke, Praživali, Prave muhe, Pršice, Prvaki, Trakulje, Vektor (epidemiologija), Zajedavstvo, Zdravilo, Zdravljenje, Zunanji zajedavec.

Abiogeneza

Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.

Poglej Parazitologija in Abiogeneza

Antonie van Leeuwenhoek

Antonie Philips van Leeuwenhoek,Obstaja ogromno različic zapisa njegovega imena.

Poglej Parazitologija in Antonie van Leeuwenhoek

Življenje

alg, ''Chrysotoxum verralli'' (žival), ''Xanthoparmelia'' (lišaj), ''Dictyostelium'' (ameba) in korala ''Dendrogyra cylindrus'' (žival) Življênje je stanje, po katerem se nekatere entitete razlikujejo od neorganskih, t.

Poglej Parazitologija in Življenje

Človek

Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo.

Poglej Parazitologija in Človek

Črv

Deževnik, ki sodi med kolobarnike, je klasičen zgled za črva ''Paragordius tricuspidatus'', živa nit Črv je skupna oznaka za večcelične živali z mehkim, valjastim telesom brez okončin, ki se premikajo s plazenjem.

Poglej Parazitologija in Črv

Bioinformatika

Bioinformatika je računalniško preučevanje bioloških podatkov.

Poglej Parazitologija in Bioinformatika

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Poglej Parazitologija in Biologija

Bolezen

Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.

Poglej Parazitologija in Bolezen

Celična biologija

Celična biologija (ali biologija celice) (nekdaj citologija) je veda, ki raziskuje ultrastrukturno in molekulsko zgradbo ter delovanje celic.

Poglej Parazitologija in Celična biologija

Diagnoza

Diagnoza pomeni v medicini prepoznavanje in poimenovanje bolezni.

Poglej Parazitologija in Diagnoza

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Poglej Parazitologija in Ekologija

Elefantiaza

Elefantiaza, pravilneje limfatična filariaza, je bolezen, ki jo povzročajo zajedavski črvi naddružine Filarioidea.

Poglej Parazitologija in Elefantiaza

Entamoeba histolytica

Entamoeba histolytica je anaerobna zajedavska ameboidna pražival iz rodu Entamoeba, ki je razširjena v zmerno toplem in tropskem pasu.

Poglej Parazitologija in Entamoeba histolytica

Epidemiologija

Epidemiologija je veda o pogostnosti, razporeditvi in vzročnosti pojavljanja kake bolezni ali drugih, za zdravje pomembnih pojavov (poškodbe, alkoholizem, kajenje, prakticiranje nevarne spolnosti itd.) v določeni populaciji in ima ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju javnozdravstvene politike.

Poglej Parazitologija in Epidemiologija

Evolucija

Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Poglej Parazitologija in Evolucija

Evolucijska biologija

Evolucijska biologija je področje biologije, ki preučuje skupni izvor bioloških vrst in njihovo spreminjanje, razširjanje ter raznovrstnost v času.

Poglej Parazitologija in Evolucijska biologija

Fiziologija

Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.

Poglej Parazitologija in Fiziologija

Garje

Garje (skabies, poljudno tudi srbečica) so nalezljiva kožna bolezen, ki jo povzroča majhna pršica, imenovana srbec (Sarcoptes scabiei).

Poglej Parazitologija in Garje

Genetika

Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.

Poglej Parazitologija in Genetika

Giardia intestinalis

Giardia intestinalis (tudi Giardia lamblia ali Lamblia intestinalis) je bičkar iz rodu Giardia, ki kot zajedavec naseljuje tanko črevo človeka in nekaterih živali ter lahko povzroči giardiozo.

Poglej Parazitologija in Giardia intestinalis

Gliste

Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.

Poglej Parazitologija in Gliste

Gostitelj (biologija)

Gostitelj je življenjsko okolje za zajedavca, lahko je žival, človek ali rastlina.

Poglej Parazitologija in Gostitelj (biologija)

Imunologija

Imunologija je veja medicine, ki se ukvarja s preučevanjem imunskega sistema za potrebe zdravljanja.

Poglej Parazitologija in Imunologija

Imunski sistem

nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.

Poglej Parazitologija in Imunski sistem

Jeleni

Jeleni (znanstveno ime Cervidae) so se prvič pojavili v začetku oligocena.

Poglej Parazitologija in Jeleni

Klopi

Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).

Poglej Parazitologija in Klopi

Komarji

Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Parazitologija in Komarji

Ličinka

sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.

Poglej Parazitologija in Ličinka

Lišmanioza

Lišmanioza ali leishmanioza je skupina bolezni, ki jo povzročajo bičkarji iz rodu lišmanij, ter jih na človeka prenašajo razne vrste metuljastih mušic iz rodov Phlebotomus in Lutzomyia, mogoč pa je tudi neposreden prenos s človeka na človeka.

Poglej Parazitologija in Lišmanioza

Malarija

Malárija (italijansko mala aria - slab zrak), starinsko tudi močvirska mrzlica, je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo nekatere vrste zajedavskih praživali iz razreda trosovcev, plazmodiji (Plasmodium).

Poglej Parazitologija in Malarija

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Poglej Parazitologija in Medicina

Mikroskop

200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.

Poglej Parazitologija in Mikroskop

Molekularna biologija

Molekularna biologija se ukvarja s proučevanjem genskega zapisa oziroma njegovega izražanja, prepisovanja.

Poglej Parazitologija in Molekularna biologija

Naglavna ušivost

Naglavna ušivost (znana tudi kot pediculosis capitis, napačno tudi gnide - gl dalje) je okužba las na glavi in lasišča z naglavno ušjo (Pediculus humanus capitis).

Poglej Parazitologija in Naglavna ušivost

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Poglej Parazitologija in Naravoslovje

Notranji zajedavec

Notranji zajedavec ali endoparazit je zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja.

Poglej Parazitologija in Notranji zajedavec

Okužba

Okužba ali infekcija je naselitev mikrobov v gostiteljevem organizmu z namenom izrabljanja gostiteljevih bioloških procesov za lastno razmnoževanje.

Poglej Parazitologija in Okužba

Pijavke

Pijávke (znanstveno ime Hirudinea) so parazitski organizmi, ki drugim pijejo kri.

Poglej Parazitologija in Pijavke

Praživali

Práživáli ali protozóji (znanstveno ime Protozoa) so enocelični evkarionti.

Poglej Parazitologija in Praživali

Prave muhe

Prave muhe (znanstveno ime Muscidae) so družina dvokrilcev, ki jo uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk (Brachycera), sestavlja pa jo okoli 4000 danes živečih opisanih vrst, med katere uvrščamo domačo muho (Musca domestica) in druge znane vrste muh.

Poglej Parazitologija in Prave muhe

Pršice

Pršice ali akarine (znanstveno ime Acari oz. Acarina) so velika in raznolika skupina pajkovcev, v katero uvrščamo preko 50.000 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Parazitologija in Pršice

Prvaki

Prvaki (tudi Primati; znanstveno ime Primates) so red sesalcev in so zelo raznovrstna živalska skupina za katero so značilni zapleteni družbeni odnosi.

Poglej Parazitologija in Prvaki

Trakulje

Trakúlje (znanstveno ime Cestoda) so ena izmed skupin ploskih črvov.

Poglej Parazitologija in Trakulje

Vektor (epidemiologija)

Vektor ali prenašalec bolezni je v epidemiologiji pojav, ki prenaša povzročitelje nalezljivih bolezni (patogene) od okuženega do neokuženega osebka.

Poglej Parazitologija in Vektor (epidemiologija)

Zajedavstvo

človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.

Poglej Parazitologija in Zajedavstvo

Zdravilo

Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.

Poglej Parazitologija in Zdravilo

Zdravljenje

Zdrávljenje ali terapíja, tudi kúrativa, zajema različne postopke in uporabo zdravil za povrnitev zdravja ali izboljšanje prizadetih telesnih ali duševnih funkcij.

Poglej Parazitologija in Zdravljenje

Zunanji zajedavec

suhi južini Zunanji zajedavec ali ektoparazit je organizem, ki živi na površini drugega organizma ali gostitelja, na koži ali kožnih strukturah (v ušesih, dlaki) in se hrani s sesanjem gostiteljevih telesnih tekočin - krvjo in tkivnimi tekočinami.

Poglej Parazitologija in Zunanji zajedavec

Prav tako znan kot Parazitolog.