Podobnosti med Seznam akademskih disciplin in Znanost
Seznam akademskih disciplin in Znanost še 38 stvari v skupni (v Unijapedija): Anatomija, Antropologija, Arheologija, Astronomija, Biofizika, Biokemija, Biologija, Botanika, Ekologija, Ekonomija, Estetika, Etnologija, Filologija, Filozofija, Fizika, Genetika, Geodezija, Geofizika, Geografija, Geologija, Jezikoslovje, Kemija, Kozmologija, Logika, Matematika, Meteorologija, Mikrobiologija, Muzikologija, Paleontologija, Politične znanosti, ..., Psihologija, Računalništvo, Sociologija, Statistika, Telekomunikacije, Umetnostna zgodovina, Zgodovina, Zoologija. Razširi indeks (8 več) »
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Anatomija in Seznam akademskih disciplin · Anatomija in Znanost ·
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Antropologija in Seznam akademskih disciplin · Antropologija in Znanost ·
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Arheologija in Seznam akademskih disciplin · Arheologija in Znanost ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Seznam akademskih disciplin · Astronomija in Znanost ·
Biofizika
Bíofizika (tudi biolóška fízika) je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije.
Biofizika in Seznam akademskih disciplin · Biofizika in Znanost ·
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Biokemija in Seznam akademskih disciplin · Biokemija in Znanost ·
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Biologija in Seznam akademskih disciplin · Biologija in Znanost ·
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Botanika in Seznam akademskih disciplin · Botanika in Znanost ·
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Ekologija in Seznam akademskih disciplin · Ekologija in Znanost ·
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Ekonomija in Seznam akademskih disciplin · Ekonomija in Znanost ·
Estetika
Estetika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem lepega in z vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o lepem.
Estetika in Seznam akademskih disciplin · Estetika in Znanost ·
Etnologija
Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.
Etnologija in Seznam akademskih disciplin · Etnologija in Znanost ·
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Filologija in Seznam akademskih disciplin · Filologija in Znanost ·
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Filozofija in Seznam akademskih disciplin · Filozofija in Znanost ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Seznam akademskih disciplin · Fizika in Znanost ·
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Genetika in Seznam akademskih disciplin · Genetika in Znanost ·
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Geodezija in Seznam akademskih disciplin · Geodezija in Znanost ·
Geofizika
Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod.
Geofizika in Seznam akademskih disciplin · Geofizika in Znanost ·
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Geografija in Seznam akademskih disciplin · Geografija in Znanost ·
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Geologija in Seznam akademskih disciplin · Geologija in Znanost ·
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Jezikoslovje in Seznam akademskih disciplin · Jezikoslovje in Znanost ·
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Kemija in Seznam akademskih disciplin · Kemija in Znanost ·
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Kozmologija in Seznam akademskih disciplin · Kozmologija in Znanost ·
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Logika in Seznam akademskih disciplin · Logika in Znanost ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Matematika in Seznam akademskih disciplin · Matematika in Znanost ·
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Meteorologija in Seznam akademskih disciplin · Meteorologija in Znanost ·
Mikrobiologija
Mikrobiologija je kot veja biologije veda o mikroorganizmih (mikrobih).
Mikrobiologija in Seznam akademskih disciplin · Mikrobiologija in Znanost ·
Muzikologija
Muzikologíja (mousikē - glasba +: lógos - beseda) ali glasboslóvje je znanstvena veda, ki preučuje glasbo.
Muzikologija in Seznam akademskih disciplin · Muzikologija in Znanost ·
Paleontologija
Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.
Paleontologija in Seznam akademskih disciplin · Paleontologija in Znanost ·
Politične znanosti
Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.
Politične znanosti in Seznam akademskih disciplin · Politične znanosti in Znanost ·
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Psihologija in Seznam akademskih disciplin · Psihologija in Znanost ·
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Računalništvo in Seznam akademskih disciplin · Računalništvo in Znanost ·
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Seznam akademskih disciplin in Sociologija · Sociologija in Znanost ·
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Seznam akademskih disciplin in Statistika · Statistika in Znanost ·
Telekomunikacije
Telekomunikacije so področje elektrotehnike in znanstvena veda, ki obravnava prenos informacij na daljavo.
Seznam akademskih disciplin in Telekomunikacije · Telekomunikacije in Znanost ·
Umetnostna zgodovina
Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.
Seznam akademskih disciplin in Umetnostna zgodovina · Umetnostna zgodovina in Znanost ·
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Seznam akademskih disciplin in Zgodovina · Zgodovina in Znanost ·
Zoologija
Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.
Seznam akademskih disciplin in Zoologija · Znanost in Zoologija ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam akademskih disciplin in Znanost imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam akademskih disciplin in Znanost
Primerjava med Seznam akademskih disciplin in Znanost
Seznam akademskih disciplin 176 odnose, medtem ko je Znanost 83. Saj imajo skupno 38, indeks Jaccard je 14.67% = 38 / (176 + 83).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam akademskih disciplin in Znanost. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: