OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 461 odnosi: Abasidski kalifat, Adam Smith, Afriški volk, Ai-Khanoum, Ajgina, Aksiom, Akustika, Al-Biruni, Al-Bitrudži, Al-Džahiz, Al-Farabi, Al-Gazali, Al-Kindi, Alain Badiou, Albert Veliki, Aleksander Afrodizijski, Aleksander iz Halesa, Aleksander iz Neckhama, Aleksander praznih rok, Alexandre Koyré, Alhacen, Alkmeon iz Krotona, Almagest, Amonij Sakas, Anaksagora, Anaksimander, Analitična filozofija, Andrej Cergol, Andrej Perlah, Antarktika, Antična Šparta, Antična Grčija, Antični Korint, Antika, Anton Erberg, Antonomazija, Apolonija (Ilirija), Arabci, Arabski oriks, Arhaična Grčija, Arhimed, Arhitektura, Aristarh, Aristip iz Kirene, Aristokracija, Aristotel s Homerjevim poprsjem, Aristotelizem, Artakserks I., Astrologija, Atal (general), ... Razširi indeks (411 več) » « Shrink indeks

Abasidski kalifat

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.

Poglej Aristotel in Abasidski kalifat

Adam Smith

Adam Smith, FRS, FRSE, FRSA, škotski moralni filozof, akademik in politični ekonomist, * 16. junij 1723, Kirkcaldy, Škotska, † 17. julij 1790, Edinburg.

Poglej Aristotel in Adam Smith

Afriški volk

Afriški volk (znanstveno ime Canis lupaster) je predstavnik družine psov, ki izvira iz Severne in Zahodne Afrike, Sahela, severovzhodne Afrike in Afriškega roga.

Poglej Aristotel in Afriški volk

Ai-Khanoum

Ai-Khanoum ali Aï Khānum tudi Ay Khanum, (gospa Luna v uzbeščini), verjetno zgodovinska Aleksandrija na Oxusu, ki je bila morda pozneje imenovana اروکرتیه ali Eucratidia) je bilo eno od glavnih mest grško-baktrijskega kraljestva. Prvi znanstveniki so trdili, da je bil Ai Khanoum ustanovljen v poznem 4.

Poglej Aristotel in Ai-Khanoum

Ajgina

Ajgina (grško Αίγινα, Aígina, starogrško Αἴγῑνα) je eden od Saronskih grških otokov v Saronskem zalivu, 27 kilometrov od Aten.

Poglej Aristotel in Ajgina

Aksiom

Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.

Poglej Aristotel in Aksiom

Akustika

Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.

Poglej Aristotel in Akustika

Al-Biruni

faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.

Poglej Aristotel in Al-Biruni

Al-Bitrudži

‎ Nur-al-Din abu-Išak al-Bitrudži, špansko-arabski astronom in filozof, * okoli 1130, Maroko, † okoli 1204.

Poglej Aristotel in Al-Bitrudži

Al-Džahiz

Al-Džahiz (s polnim imenom Abu Uthman Amr ibn Bahr al-Kinani al-Fuqaimi al-Basri, arabski učenjak mutazilitske teološke šole, začetnik evolucionizma v znanostih, * okoli 776, Basra, Irak, † 868, Basra. Po enem od staršev je bil potomec temnopoltih sužnjev iz vzhodne Afrike.

Poglej Aristotel in Al-Džahiz

Al-Farabi

Abi Nasr (abu-Nasr) Mohamed ibn-Mohamed ben Uzlag ibn-Tarkan al-Farabi (Alfarabi), turški filozof in učenjak, * 870, Vasij pri Farabu, pokrajina Transoksanija, Perzija, (danes Turkmenistan), † 950, Damask, Sirija.

Poglej Aristotel in Al-Farabi

Al-Gazali

Abu Hamid Muhamed ibn Muhamed al-Gazali (perzijsko: ابو حامد محمد ابن محمد الغزالی ali اماممحمد غزالی; latinsko Algazel), perzijski mistik in učenjak enciklopedične izobrazbe, * 5. julij 1057, Tus, Horasan, Iran, † 19. december 1111, Tus.

Poglej Aristotel in Al-Gazali

Al-Kindi

Abu Jusuf Jakub ibn Išak al-Sabah al-Kindi, arabski filozof, učenjak in matematik, * 801, Kufa, Irak, † 873, Bagdad, Irak.

Poglej Aristotel in Al-Kindi

Alain Badiou

Alain Badiou, francoski filozof, * 17. januar 1937, Rabat, Maroko.

Poglej Aristotel in Alain Badiou

Albert Veliki

Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.

Poglej Aristotel in Albert Veliki

Aleksander Afrodizijski

Aleksander iz Afrodiziade (Alexandros ho Aphrodisieús), eden najpomembnejših Aristotelovih komentatorjev.

Poglej Aristotel in Aleksander Afrodizijski

Aleksander iz Halesa

Aleksander iz Halesa (tudi Aleksander Haleški, Halensis, Alensis, Halesius, Alesius), francoski teolog in filozof ok.

Poglej Aristotel in Aleksander iz Halesa

Aleksander iz Neckhama

Aleksander iz Neckhama (latinsko Alexander Nequam), poznan tudi kot Alexander Neckam, angleški znanstvenik in teolog, * 8. september 1157, Saint Albans, Anglija, † 31. marec 1217, Kempsey, grofija Worcestershire, Anglija.

Poglej Aristotel in Aleksander iz Neckhama

Aleksander praznih rok

Aleksander praznih rok je drama Vitomila Zupana.

Poglej Aristotel in Aleksander praznih rok

Alexandre Koyré

Alexandre Koyré, francosko-ruski filozof in zgodovinar, * 29. avgust 1892, Taganrog, Ruski imperij (danes Rostovska oblast, Rusija), † 28. april 1964, Pariz, Francija.

Poglej Aristotel in Alexandre Koyré

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Poglej Aristotel in Alhacen

Alkmeon iz Krotona

Alkmajon iz Krotona, 5.

Poglej Aristotel in Alkmeon iz Krotona

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.

Poglej Aristotel in Almagest

Amonij Sakas

Amonij Sakas (gr: Ἀμμώνιος Σακκᾶς), starogrški filozof iz Aleksandrije, 3.

Poglej Aristotel in Amonij Sakas

Anaksagora

Anakságora (Anaksagóras), starogrški filozof narave, * 500 pr. n. št. (496), Klazomena, severno od Mileta, Anatolija, (sedaj Turčija), † 428 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, (danes Lapsek v Turčiji).

Poglej Aristotel in Anaksagora

Anaksimander

Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.

Poglej Aristotel in Anaksimander

Analitična filozofija

Analitična filozofija je splošno poimenovanje, ki obsega tokove mišljenja, prevladujoče v 20.

Poglej Aristotel in Analitična filozofija

Andrej Cergol

Andrej Cergol (tudi Andrej Zergol), slovenski humanist, jezuit, filozof in matematik, * 8. september 1595, Vipavski Križ, † 23. januar 1645, Milje (Millstatt), Avstrija.

Poglej Aristotel in Andrej Cergol

Andrej Perlah

Andrej Perlah (ali Andreas Perlacher), matematik, astronom, zdravnik in astrolog, * 17. november 1490, Svečina nad Mariborom, † 11. junij ali 19. junij 1551, Dunaj.

Poglej Aristotel in Andrej Perlah

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Poglej Aristotel in Antarktika

Antična Šparta

Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.

Poglej Aristotel in Antična Šparta

Antična Grčija

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Poglej Aristotel in Antična Grčija

Antični Korint

Apolonov tempelj, Antični Korint Antični Korint (/ kɔrɪnθ /; grško in starogrško Κόρινθος, Kórinthos) je bil mestna državica (polis) ob Korintski ožini, ozkem pasu zemljišča, ki povezuje Peloponez s celinsko Grčijo, kar je približno na pol poti med Atenami in Šparto.

Poglej Aristotel in Antični Korint

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Poglej Aristotel in Antika

Anton Erberg

Anton Erberg (tudi Anton ErberEnciklopedija Slovenije. (1989). Knjiga 3. Ljubljana: Mladinska knjiga.), slovenski jezuit, teolog, filozof in pravnik, * 21. oktober 1695, grad Dol pri Ljubljani, † 3. oktober 1746, Ljubljana.

Poglej Aristotel in Anton Erberg

Antonomazija

Antonomazija (grško ἀντονομασία - antonomázein - imenovanje stvari z novim imenom) je retorična figura, pri kateri z osebnim imenom zamenjamo občno ime; ali obratno, uporaba osebnega imena namesto nekega splošnega pojma.

Poglej Aristotel in Antonomazija

Apolonija (Ilirija)

Ruševine templja v Apoloniji Apolonija (grško: Ἀπολλωνία κατ' Ἐπίδαμνον ali Ἀπολλωνία πρὸς), antično grško mesto v Iliriji.

Poglej Aristotel in Apolonija (Ilirija)

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Poglej Aristotel in Arabci

Arabski oriks

Arabski oriks (znanstveno ime Oryx leucoryx) ali beli oriks je srednje velika antilopa z izrazito ramensko izboklino, dolgimi ravnimi rogovi in čopastim repom.

Poglej Aristotel in Arabski oriks

Arhaična Grčija

Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8.

Poglej Aristotel in Arhaična Grčija

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Aristotel in Arhimed

Arhitektura

Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.

Poglej Aristotel in Arhitektura

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Poglej Aristotel in Aristarh

Aristip iz Kirene

Aristip iz Kirene, starogrški filozof, utemeljitelj kirenške šole hedonizma, Sokratov učenec, * 435 pr. n. št., Kirena, Antična Grčija (danes Libija), † 356 pr. n. št., Kirena.

Poglej Aristotel in Aristip iz Kirene

Aristokracija

Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.

Poglej Aristotel in Aristokracija

Aristotel s Homerjevim poprsjem

Aristotel s Homerjevim poprsjem (Aristoteles bij de buste van Homerus), znan tudi kot Aristotel razmišlja o Homerjevem doprsnem kipu, je Rembrandtova slika olje na platnu, ki prikazuje Aristotela, ki nosi zlato verigo in razmišlja o izklesanem doprsnem kipu Homerja.

Poglej Aristotel in Aristotel s Homerjevim poprsjem

Aristotelizem

Aristotelizem je filozofska tradicija, katere določujoči navdih leži v Aristotelovih delih.

Poglej Aristotel in Aristotelizem

Artakserks I.

Artakserks I. (perzijsko اردشیر یکم‎‎, staroperzijsko Artaxšaça, (tisti) ki vlada (xšaça R. Schmitt. ARTAXERXES. Encyclopædia Iranica. 15. december 1986. Pridobljeno 12. marca 2012. hebrejsko אַרְתַּחְשַׁשְׂתָּא‎‎, grško, Artaksérkses) je bil peti perzijski kralj iz dinastije Ahemenidov, ki je vladal v letih 465-424 pr.

Poglej Aristotel in Artakserks I.

Astrologija

Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.

Poglej Aristotel in Astrologija

Atal (general)

Atal (grško: Άτταλος), vpliven dvorjan in vojskovodja makedonskega kralja Filipa II., * okoli 390 pr.

Poglej Aristotel in Atal (general)

Atene

Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.

Poglej Aristotel in Atene

Atenska šola

Atenska šola (italijansko: Scuola di Atene) je freska italijanskega renesančnega umetnika Rafaela.

Poglej Aristotel in Atenska šola

Atlantida

Kircherjev zemljevid Atlantide iz leta 1669 Atlantida (starogrško Ἀτλαντὶς νῆσος Atlantìs nḗsos – Atlasov otok) je bila domnevni otok v Atlantskem oceanu, na katerem je živela starodavna civilizacija.

Poglej Aristotel in Atlantida

Avicenna

Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا‎‎, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.

Poglej Aristotel in Avicenna

Avtolik

Avtolik, starogrški matematik, astronom in geograf, * okoli 360 pr. n. št. Pitana, antična pokrajina Bitinija, Mala Azija, † okoli 295 pr. n. št.

Poglej Aristotel in Avtolik

Ayn Rand

Ayn Rand (rojena kot Alisa Zinovjevna Rosenbaum), rusko-ameriška filozofinja, novelistka in scenaristka judovskega rodu, * 2. februar 1905, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. marec 1982, New York, ZDA.

Poglej Aristotel in Ayn Rand

Šest klobukov razmišljanja

Šest klobukov razmišljanja je vrsta razmišljanja, ki jo imenujemo tudi vzporedno (paralelno) razmišljanje, kjer vsi sodelujoči (posameznik ali skupina) istočasno osredotočeno razmišljajo na enak način, v skladu z enakim klobukom, ki predstavlja simbol za vrsto razmišljanja.

Poglej Aristotel in Šest klobukov razmišljanja

Štefan iz Bizanca

Štefan Aleksandrijski (grško: Στέφανος ό Άλεξανδρεύς; latinsko: Stephanus Alexandrinus, tudi Štefan iz Aleksandrije in Štefan iz Aten), bizantinski filozof, alkimist, astronom, matematik in zdravnik, * okoli 580, Atene, † okoli 642, Konstantinopel.

Poglej Aristotel in Štefan iz Bizanca

Žanr

Žanr (iz francoščine genre - 'vrsta') je katera koli oblika ali vrsta komunikacije v katerem koli načinu (pisni, govorjeni, digitalni, umetniški itd.) z družbeno dogovorjenimi konvencijami, ki so se razvile skozi čas.

Poglej Aristotel in Žanr

Žerjav (stroj)

right Žerjav je vrsta stroja, običajno opremljenega z dvižno vrvjo, žičnimi vrvmi ali verigami in snopiči, ki se lahko uporablja za dviganje in spuščanje materialov ter za njihovo vodoravno premikanje.

Poglej Aristotel in Žerjav (stroj)

Čas

Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da dogodki sledijo drug drugemu.

Poglej Aristotel in Čas

Babilonska matematika

kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.

Poglej Aristotel in Babilonska matematika

Baktrija

Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).

Poglej Aristotel in Baktrija

Barbiton (glasbilo)

Barbiton ali barbitos (grško Βάρβιτον ali βάρβιτος; latinsko barbitus) je starodavno strunsko glasbilo, znano iz stare grške in rimske klasike, povezano z liro.

Poglej Aristotel in Barbiton (glasbilo)

Baruch Spinoza

Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.

Poglej Aristotel in Baruch Spinoza

Basileus

Antioha I. Soterja. Na zadnji strani kovanca je podoba Apolona, sedečega na omfalosu. Grški napis se bere: ''ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΑΝΤΙΟΧΟΥ'' (kralj Antioh). Basileus (grško βασιλεύς) je grški naslov, s katerim so v preteklosti naslavljali različne monarhe.

Poglej Aristotel in Basileus

Bernardino Telesio

Bernardino Telesio, italijanski filozof in naravoslovni empirist, * 1509, Cosenza, Kalabrija, Italija, † 1588, Cosenza.

Poglej Aristotel in Bernardino Telesio

Bertrand Russell

Bertrand Arthur William Russell, tretji grof Russell, valižanski matematik, logik, filozof, logični pozitivist, matematik, agnostik, zgodovinar, mirovnik, socialni kritik, politični aktivist, nobelovec, * 18. maj 1872, Ravenscroft (sedaj Cleddon Hall, Wales), † 2. februar 1970, Penrhyndeudraeth, Wales.

Poglej Aristotel in Bertrand Russell

Besneči Roland

Naslovnica knjige Besni Rolad Besneči Roland (ital. Orlando furioso) je viteški ep in najpomembnejše Ariostovo pesniško delo.

Poglej Aristotel in Besneči Roland

Bibliografija

Bibliografija (grško biblio /biblios/ v pomenu knjiga in graphos, pisati, risati) je urejen seznam tiskanih del.

Poglej Aristotel in Bibliografija

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Poglej Aristotel in Biologija

Bioluminiscenca

kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.

Poglej Aristotel in Bioluminiscenca

Biotska raznovrstnost

Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.

Poglej Aristotel in Biotska raznovrstnost

Bivajoče

Bivajoče (grško τὸ ὅν: tò ón; latinsko ens; nemško das Seiende; angleško being) v pomenu vsega, kar obstaja oziroma eksistira in ni nebivajoči nič.

Poglej Aristotel in Bivajoče

Blizusončev komet

Kreutzov blizusončev komet z lepo vidnim repom, ki je usmerjen proti Soncu Blizusončev komet je komet, ki ima prisončje (perihelij) zelo blizu Sonca.

Poglej Aristotel in Blizusončev komet

Boetij

Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.

Poglej Aristotel in Boetij

Bog

V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.

Poglej Aristotel in Bog

Boris Vezjak

Boris Vezjak, slovenski filozof, družbeni kritik in publicist, * 20. marec 1968, Maribor.

Poglej Aristotel in Boris Vezjak

Bule (antična Grčija)

V mestih antične Grčije je bil bule (βουλή, množina βουλαί ali boulai iz starogrškega glagola βούλομαι (boulomai) hoteti (po razpravi); latinsko volo) svet meščanov (imenovan βουλευταί ali bouleutai), imenovan za vodenje vsakodnevnih mestnih poslov.

Poglej Aristotel in Bule (antična Grčija)

Camera obscura

Skica camere obscureCamera obscura (latinsko: temna soba) je najosnovnejša optična naprava za zajemanje slike.

Poglej Aristotel in Camera obscura

Catania

Catania (sicilijansko in italijansko, starogrško Κατάνη, latinsko Catana/Catina) je drugo največje mesto na Siciliji za Palermom in med desetimi največjimi mesti v Italiji.

Poglej Aristotel in Catania

Charles Malapert

Charles Malapert, belgijski jezuit, pisatelj, matematik, astronom, kozmolog in pedagog, * 1581, Mons, Belgija, † 1630, Vitoria, Španija.

Poglej Aristotel in Charles Malapert

Charles Sanders Peirce

Charles Sanders Peirce, ameriški matematik, filozof, logik, semiotik, statistik, fizik, astronom, kemik * 10. september 1839, Cambridge, Massachusetts, ZDA, † 19. april 1914, Milford, Pennsylvania, ZDA.

Poglej Aristotel in Charles Sanders Peirce

Christopher Plummer

Christopher Plummer (polno ime Arthur Christopher Orme Plummer), kanadski filmski, gledališki in televizijski igralec, * 13. december 1929, Toronto, Ontario, Kanada, † 5. februar 2021, Weston, Connecticut.

Poglej Aristotel in Christopher Plummer

Cimet

Cimetove paličice Cimet je začimba, predvsem za sladke jedi.

Poglej Aristotel in Cimet

Cvetno zdravljenje

''Rosa na navadnem potrošniku'' Cvetno zdravljenje je ena od vej zdravilstva, ki preučuje delovanje in uporabo cvetnih pripravkov, od katerih so najbolj poznani Bachovi cvetni pripravki, oziroma Bachove kapljice.

Poglej Aristotel in Cvetno zdravljenje

David Malet Armstrong

David Malet Armstrong, avstralski analitični filozof, * 8. julij 1926, Melbourn, Avstralija, † 13. maj 2014, Sydney, Avstralija.

Poglej Aristotel in David Malet Armstrong

Dóxa

Doxa je grška beseda, ki pomeni obče prepričanje ali razširjeno mnenje, iz katerega izvirata sodobna izraza ortodoksija in heterodoksija.

Poglej Aristotel in Dóxa

De architectura

De architectura ('O arhitekturi', objavljeno kot Deset knjig o arhitekturi) je traktat o arhitekturi, ki ga je kot vodnik pri gradbenih projektih napisal rimski arhitekt in vojaški inženir Marcus Vitruvius Pollio in posvetil svojemu mecenu, cesarju Avgustu.

Poglej Aristotel in De architectura

Dednost

Dednost je pojav, pri katerem se določene lastnosti organizmov prenašajo (dedujejo) od staršev na biološke potomce.

Poglej Aristotel in Dednost

Definicija

Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.

Poglej Aristotel in Definicija

Delta Nila

Delta Nila (arabsko: دلتا النيل Delta n-Nīl ali preprosto الدلتا ed-Delta) je rečna delta v severnem Egiptu (Spodnji Egipt), kjer se reka Nil razveja in odteče v Sredozemsko morje.

Poglej Aristotel in Delta Nila

Despotizem

Despotizem je strokovni izraz, ki se uporablja za označevanje vrste vladavine in sicer pomeni vladavino despota, torej vladarja, ki vlada s popolno oblastjo.

Poglej Aristotel in Despotizem

Dialektika

Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez.

Poglej Aristotel in Dialektika

Dicearh

Dicearh (Dikaíarhos (Diksaíarhos)), starogrški filozof, kartograf, geograf, matematik in pisec, * okoli 350 pr. n. št., Messina, Sicilija, † okoli 285 pr. n. št.

Poglej Aristotel in Dicearh

Dodona

Dodona (/doʊˈdoʊnə/; dorska grščina Δωδώνα - Dōdṓnā, jonska in atiška grščina Δωδώνη - Dōdṓnē) v Epiru v severozahodni Grčiji je bil najstarejši helenski orakelj, po Herodotu verjetno iz 2.

Poglej Aristotel in Dodona

Dokaz s protislovjem

Dokàz s protislóvjem je vrsta logičnega argumenta, kjer se za potrebe argumenta privzame neko predpostavko T kot pravilno in s sklepanjem iz te trditve in drugih že dokazanih trditev in aksiomov pride do protislovnega rezultata, iz česar se lahko sklepa, da je predpostavka T nujno logično napačna.

Poglej Aristotel in Dokaz s protislovjem

Drač

Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.

Poglej Aristotel in Drač

Drakon

Drakon (grško Δράκων, Drakōn) je bil prvi znan zakonodajalec v Atenah v antični Grčiji.

Poglej Aristotel in Drakon

Dramatika

Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).

Poglej Aristotel in Dramatika

Dramatizacija

Dramatizacija je transformacija (prenos, preobrazba) nedramskega besedila, najpogosteje romana, v dramsko obliko, namenjeno uprizarjanju.

Poglej Aristotel in Dramatizacija

Ekonomist

Ekonomist je znanstvenik, ki deluje na področju ekonomije.

Poglej Aristotel in Ekonomist

Empedoklej

‎ Empédoklej ali Empédokles, starogrški filozof, * 495 pr. n. št., Akragas, danes Agrigent (Akragant), Sicilija, † 423 pr. n. št., Etna.

Poglej Aristotel in Empedoklej

Epikur

‎ Epikúr (starogrško: Epíkouros), starogrški filozof, * 341 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 270 pr. n. št., Atene.

Poglej Aristotel in Epikur

Erazem Rotterdamski

Erazem Rotterdamski (latinsko: Desiderius Erasmus Roterodamus; pravo ime: Geert Geerts), nizozemski renesančni humanist, književnik, filolog, filozof in teolog, * 28. oktober 1466, Rotterdam, Nizozemska, † 12. julij 1536, Basel, Švica.

Poglej Aristotel in Erazem Rotterdamski

Esej

Esej je ena od proznih literarnih zvrsti, v kateri avtor izpostavi svoje (subjektivno) stališče do problemahttp://www.britannica.comMiran Štuhec.

Poglej Aristotel in Esej

Estetika

Estetika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem lepega in z vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o lepem.

Poglej Aristotel in Estetika

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.

Poglej Aristotel in Eter (fizika)

Ethos

Êthos (grško) je starogrška beseda za značaj, duševno stanje, razpoloženje, duševno dispozicijo; lahko pomeni tudi način življenja.

Poglej Aristotel in Ethos

Etika

Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.

Poglej Aristotel in Etika

Etika vrlin

Etika vrlin je eden od treh glavnih pristopov v normativni etiki.

Poglej Aristotel in Etika vrlin

Evdem z Rodosa

Evdem z Rodosa, starogrški filozof in matematik, * okoli 344 pr. n. št. otok Rod, Grčija, † okoli 260 pr. n. št.

Poglej Aristotel in Evdem z Rodosa

Ezop

Ezop, starogrški basnopisec, pravljičar in pripovedovalec, ki so mu pripisali številne basni, ki so zdaj skupaj znane kot Ezopove basni.

Poglej Aristotel in Ezop

Ferekid

Ferekid (tudi Ferekínd in Ferekides) (Ferekídes), starogrški filozof, učenjak in kozmograf, * okoli 550 pr. n. št., otok Sir, Magna Graecia.

Poglej Aristotel in Ferekid

Fikcija

Fikcija (latinsko fictum, fingere - upodobiti, ustvariti, izmisliti si) je v širšem smislu vse, kar je izmišljeno in v resničnosti ne obstaja.

Poglej Aristotel in Fikcija

Filip II. Makedonski

Makedonska falanga Filip II.

Poglej Aristotel in Filip II. Makedonski

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Aristotel in Filozofija

Franc Ksaver Gmeiner

Franc Gmeiner, avstrijski razsvetljenski filozof in teolog slovenskega rodu, * 6. januar 1752, Studenice pri Poljčanah, Štajerska, Habsburška monarhija (danes Slovenija), † 27. februar 1824, Gradec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (danes Avstrija).

Poglej Aristotel in Franc Ksaver Gmeiner

Francesco Maurolico

Francesco Maurolico, italijanski matematik, fizik, astronom, duhovnik in menih, * 16. september 1494, Messina, Kraljevina Sicilija (sedaj Italija), † 21. ali 22. julij 1575, Messina.

Poglej Aristotel in Francesco Maurolico

Francis Bacon

Sir Francis Bacon, baron Verulamski, 1.

Poglej Aristotel in Francis Bacon

Francisco Suárez

Francisco Suárez, španski jezuit, filozof, teolog in pravnik, * 5. januar 1548, Granada, Španija, † 25. september 1617, Lizbona, Portugalska.

Poglej Aristotel in Francisco Suárez

Frane Petrić

Frane Petrić (latinsko Franciscus Patricius; italijansko Francesco Patrizi da Cherso), hrvaški renesančni humanist, * 25. april 1529,Cres (Hrvaška), † 6. februar 1597, Rim, Italija. Franjo Petrič je bil odkrito nasproten aristotelovski sholastiki. Aristotelova filozofija je zanj bistveno preveč racionalistična, da bi bila združljiva s krščanstvom.

Poglej Aristotel in Frane Petrić

Franz Brentano

Franz Clemens Honoratus Hermann Brentano, nemški filozof in psiholog, * 16. januar 1838, Marienberg, Boppard am Rhein, Nemčija, † 17. marec 1917, Zürich, Švica.

Poglej Aristotel in Franz Brentano

Fray Luis de León

Univerzi v Salamanci. Fray (iz besede fraile, ki v španščini pomeni "menih" oziroma "brat") Luis de León (F.); pesnik, humanist, pripadnik avguštinskega reda in ustanovitelj salamantinske šole, * 1527 ali 1528, Belmonte, Cuenca; † 23. avgust 1591, Madrigal de las Altas Torres.

Poglej Aristotel in Fray Luis de León

Friderik II. Hohenstaufen

Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).

Poglej Aristotel in Friderik II. Hohenstaufen

Friedrich Hayek

Friedrich A. Hayek, rojen kor Friedrich August von Hayek (nem. ˈfʁiːdʁɪç ˈaʊ̯ɡʊst ˈhaɪ̯ɛk), avstrijsko-britanski ekonomist in politični filozof, * 8. maj 1899, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 23. marec 1992, Freiburg im Breisgau, Nemčija.

Poglej Aristotel in Friedrich Hayek

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Poglej Aristotel in Galileo Galilei

Gemin

Gemin (tudi Geminos) (Gemínos hó Ródios), starogrški astronom, matematik in filozof, * okoli 90 pr. n. št. (10 pr. n. št., 110 pr. n. št.), morda otok Rod, Grčija, † okoli 20. pr. n. št. (40 pr. n. št., 60).

Poglej Aristotel in Gemin

Genetika

Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.

Poglej Aristotel in Genetika

Geocentrični model

''Skica nebesnih teles'' — Ilustracija Ptolemajevega geocentričnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz) V astronomiji je geocentrični model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja.

Poglej Aristotel in Geocentrični model

Geodezija

Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.

Poglej Aristotel in Geodezija

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Poglej Aristotel in Geografija

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Poglej Aristotel in Geologija

Georg Wilhelm Friedrich Hegel

Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.

Poglej Aristotel in Georg Wilhelm Friedrich Hegel

George Edward Moore

George Edward Moore, angleški filozof, * 4. november 1873, London, Anglija, ZK, † 24. oktober 1958, Cambridge, Anglija, ZK.

Poglej Aristotel in George Edward Moore

George Santayana

George Santayana (rojen kot Jorge Augustín Nicolás Ruiz de Santayana), špansko-ameriški filozof, pisatelj in esejist, * 16. december 1863, Madrid, Španija, † 26. september 1952, Rim, Italija.

Poglej Aristotel in George Santayana

Georgij Gemist Pleton

Georgij Gemist z vzdevkom Pleton (grško: Γεώργιος Πλήθων Γεμιστός), bizantinski humanist, teolog, filolog, prevajalec, filozof in geograf, * okoli 1355, verjetno Konstantinopel, † 26.

Poglej Aristotel in Georgij Gemist Pleton

Gibanje Zemlje

Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.

Poglej Aristotel in Gibanje Zemlje

Gilles Deleuze

Gilles Deleuze, francoski postmoderni filozof, * 18. januar 1925, Pariz, Francija, † 4. november 1995.

Poglej Aristotel in Gilles Deleuze

Gimnazij (Antična Grčija)

Gimnazij' je bil v antični Grčiji objekt za usposabljanje tekmovalcev v ljudskih igrah, pa tudi prostor za druženje in sodelovanje pri intelektualnih opravilih.

Poglej Aristotel in Gimnazij (Antična Grčija)

Giorgio Agamben

Giorgio Agamben, italijanski filozof * 22. april 1942, Rim, Italija Sodi med najpomembnejše sodobne politične filozofe.

Poglej Aristotel in Giorgio Agamben

Giottov campanile

Giottov campanile je samostojen zvonik (italijansko campanile), ki je del kompleksa stavb, ki sestavljajo Firenško stolnico na Piazza del Duomo v Firencah v Italiji.

Poglej Aristotel in Giottov campanile

Giovanni Battista Riccioli

Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.

Poglej Aristotel in Giovanni Battista Riccioli

Giovanni Pico della Mirandola

Grof Giovanni Pico della Mirandola, italijanski renesančni humanist, filozof, teolog in kabalist, * 24. februar 1463, Mirandola, pokrajina Emilija - Romanja, Italija, † 17. november 1494, Firence, Toskana, Italija.

Poglej Aristotel in Giovanni Pico della Mirandola

Glasbena estetika

Glasbena estetika ima kot znanstveno-filozofska disciplina cilj, da s proučevanjem vseh vidikov na glasbeno umetnost spozna njeno bistvo in zakone ter odkrije njen popolni smisel v podrobnostih in v celoti.

Poglej Aristotel in Glasbena estetika

Gledališče

Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.

Poglej Aristotel in Gledališče

Gorgija

Gorgija, Gorgias, Gorgia, starogrški sofist, pre-sokratski filozof in retorik, * 485/480 pr. n. št., Leontini, Sicilija, † 375 pr. n. št., Grčija, Veliko ljudi ga ima za ustanovitelja sofistike, ki daje poudarek na uporabo retorike oziroma govorništva v političnem in mestnem življenju.

Poglej Aristotel in Gorgija

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Poglej Aristotel in Gottfried Wilhelm Leibniz

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Aristotel in Grčija

Grški zbor

Kamnita podoba gledališke maske (2. stoletje) prikazuje, kako je bila videti maska, ki so jo nosili igralci Zbor (grško χορός, lat. chorus) je pri antični drami skupina igralcev, ki s pesmijo komentira dogodke in usodo glavnih junakov.

Poglej Aristotel in Grški zbor

Grško gledališče

Panoramski pogled na grško gledališče v Epidavru Grško gledališče ali grška drama je gledališka tradicija, ki se je razcvetela v stari Grčiji med približno 7. in 2. stoletjem pr. n. št. Polis Atene, politična in vojaška velesila v Grčiji, je bila v tem času žarišče starogrškega gledališča.

Poglej Aristotel in Grško gledališče

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Aristotel in Grki

Guidobaldo del Monte

Naslovnica del Montejeve knjige ''Mechanicorum Liber'', 1577. Guidobaldo del Monte, italijanski matematik, filozof in astronom, * 11. januar 1545, Pesaro, † 6. januar 1607, Mombaroccio.

Poglej Aristotel in Guidobaldo del Monte

Halkidika

Halkidika (grško, Halkidikí) je polotok in upravna enota pokrajine Osrednja Makedonija v severni Grčiji.

Poglej Aristotel in Halkidika

Hans-Georg Gadamer

Hans Georg Gadamer, nemški filozof, * 11. februar 1900, Marburg, Nemčija, † 13. marec 2002, Heidelberg.

Poglej Aristotel in Hans-Georg Gadamer

Helenistično obdobje

Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Aristotel in Helenistično obdobje

Helenizem (religija)

Helenizem (grško: Ἑλληνισμός) je grška etnična religija (Ἑλληνικὴ εθνική θρησκεία), poznana tudi pod imeni Dodekateizem (Δωδεκαθεϊσμός) ali Olimpianizem in se nanaša na različne religijske skupine, ki prakticirajo nekdanje grško staroverje.

Poglej Aristotel in Helenizem (religija)

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Poglej Aristotel in Heliocentrični model

Henry More

Henry More, angleški teolog in filozof, * 12. oktober 1614, Grantham, Kraljevina Anglija, † 1. september 1687, Cambridge, Anglija.

Poglej Aristotel in Henry More

Heraklit Pontski

Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.

Poglej Aristotel in Heraklit Pontski

Herman Koroški

Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.

Poglej Aristotel in Herman Koroški

Hermann Cohen

Hermann Cohen, nemški filozof judovskega porekla, *4. julij 1842, Coswig, Nemčija, †4. april 1918, Berlin, Nemčija.

Poglej Aristotel in Hermann Cohen

Heziod

Heziod (tudi Hesiod) (Hêsíodos, latinsko Hesiodus), grški pesnik in rapsod, živel okoli 700 pr. n. št. v Askri v Beociji.

Poglej Aristotel in Heziod

Hilomorfizem

Hilomorfizem je filozofski nazor, po katerem so stvari iz snovi kot pasivnega počela in oblike kot aktivnega načela, oziroma povedano drugače, da bitnost sestoji iz snovi in oblike.

Poglej Aristotel in Hilomorfizem

Himera (mesto)

Himera (grško: Ἱμέρα) je bilo veliko in pomembno starogrško mesto na severni obali Sicilije ob izlivu istoimenske reke (sodobna Imera Settentrionale) med Panormusom (sodobni Palermo) in Cephaloediumom (sodobni Cefalù) v občini (comune) Termini Imerese.

Poglej Aristotel in Himera (mesto)

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Poglej Aristotel in Hiparh

Hipas

Hipas (Híppasos), starogrški matematik in filozof, živel v 5. stoletju pr. n. št. Hipas je bil pitagorejec.

Poglej Aristotel in Hipas

Hipodam iz Mileta

Hipodam iz Mileta (grško Ἱππόδαμος ὁ Μιλήσιος, Hippodamos ho Milesios, 498–408 pr. n. št.) je bil starogrški arhitekt, urbanist, zdravnik, matematik, meteorolog in filozof.

Poglej Aristotel in Hipodam iz Mileta

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Poglej Aristotel in Hitrost svetlobe

Homeopatija

Homeopatija (iz grščine όμοιος hómoios, slovensko enak, podoben in grško πάθος páthos, slovensko trpljenje, bolezen) je oblika zdravilstva oziroma alternativne medicine, ki jo je uveljavil Samuel Hahnemann v 18.

Poglej Aristotel in Homeopatija

Homer

Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.

Poglej Aristotel in Homer

Homerjeva Apoteoza

Homerjeva apoteoza je velika slika Ingresa iz leta 1827, ki je danes razstavljena v Louvru pod št.

Poglej Aristotel in Homerjeva Apoteoza

Horror vacui

V likovni umetnosti je horror vacui (/ hɒrər vɑːkjuːaɪ /, iz latinščine 'strah praznega prostora'), tudi kenofobija (iz grščine 'strah pred praznim'), polnjenje celotne površine prostora ali umetnine s podrobnostmi.

Poglej Aristotel in Horror vacui

Hugo Grotius

Hugo Grotius (tudi Huig de Groot ali Hugo de Groot), nizozemski diplomat, pravnik, književnik, politični filozof in filozof prava, * 10. april 1583, † 28. avgust 1645.

Poglej Aristotel in Hugo Grotius

Hugo Svetoviktorski

Hugo Svetoviktorski, nemški avguštinski menih, teolog, filozof, pedagog in mistik, opat samostana Svetega Viktorja v Parizu * ok.

Poglej Aristotel in Hugo Svetoviktorski

Ibn Badža

Ibn-abu-Bakr Mohamed ibn-Jahja ibn as-Sajigh at-Tudžibi al-Andalusi as-Sarakusti, znan kot Ibn Badža (Badžah, Bajjah) (latinizirano Avempace, tudi Avenpace), špansko-arabski polihistor: filozof, znanstvenik, zdravnik, glasbenik, astronom, logik, fizik, psiholog in pesnik, * 1095, Saragosa, Španija, † 1138, Fes, Maroko.

Poglej Aristotel in Ibn Badža

Ibn Haldun

Ibn Haldūn (arabsko ولي الدين عبد الرحمن بن محمد بن محمد بن أبي بكر محمد بن الحسن - polno ime Abū Zayd ʕAbdu l-Rahman ibn Muħammad ibn Khaldūn al-Haḍramī), arabski zgodovinar, ekonomist in protosociolog, * 27. maj 1332/leta 732 po hidžri, Tunis, † 17.

Poglej Aristotel in Ibn Haldun

Ibn Rušd

Abu Al-Valid Mohamed Ibn Ahmed Ibn Mohamed Ibn Rušd ali Averroës, andaluzijsko-arabski filozof, logik, znanstvenik in zdravnik, komentator Aristotela * 1126 (leto hidžre 520), Kordoba, Španija, † 10. december 1198, Maroko.

Poglej Aristotel in Ibn Rušd

Iris Murdoch

Dama Jean Iris Murdoch;, angleško-irska filozofinja, pisateljica, literarna kritičarka in univerzitetna profesorica, *15. julij 1919, Dublin, Irska, † 8. februar 1999, London, Združeno kraljestvo.

Poglej Aristotel in Iris Murdoch

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Aristotel in Italija

Ivan Bessarion

Ivan Bessarion (tudi Janez Vesarion, Visarion), (Basil, grško Βασίλειος Βησσαρίων: Basileios Bessarion, ali Basilius), bizantinski humanist, teolog in filozof, * 2. januar 1403, Trebizond (Trapezunt), sedaj Trabzon ob Črnem morju, Turčija, † 18.

Poglej Aristotel in Ivan Bessarion

Ivan VI. Kantakuzen

Ivan VI.

Poglej Aristotel in Ivan VI. Kantakuzen

Izak Izraeli ben Solomon

Izak Izraeli ben Solomon, znan tudi kot Izak Izraeli starejši in Izak Judaeus, judovski zdravnik, rabin, filozof, * 832, Egipt, † Kairouan, Tunizija Ben Solomon je bil eden najpomembnejših judovskih zdravnikov in filozofov svojega časa v Arabskem svetu.

Poglej Aristotel in Izak Izraeli ben Solomon

Izidor Seviljski

Sveti Izidor Seviljski, svetnik, teolog, cerkveni učitelj, * okoli 556, Cartagena, † 4. april 636, Sevilla (Španija).

Poglej Aristotel in Izidor Seviljski

Izokrat

Izókrat ali Isokrates (Ἰσοκράτης: Isokrátēs), starogrški retorik, * 436 pr. n. št., † 338 pr. n. št. Izokrat sodi med deset atiških retorikov, v času svojega življenja pa je bil verjetno eden najvplivnejših govornikov z znano šolo.

Poglej Aristotel in Izokrat

Jaakko Hintikka

Jaakko Hintikka, finski logik in analitični filozof, * 12. januar, 1929, Vantaa, Finska, † 12. avgust 2015, Porvoo.

Poglej Aristotel in Jaakko Hintikka

Jacques Maritain

Jacques Maritain, francoski filozof in politični mislec, * 18. november 1882, Pariz, Francija, † 28. april 1973, Toulouse, Francija.

Poglej Aristotel in Jacques Maritain

Jagelonska univerza

Jagelonska univerza (poljsko Uniwersytet Jagielloński), skrajšano JU, je poljska javna raziskovalna univerza v Krakovu, najstarejša univerza na Poljskem in ena najstarejših univerz na svetu.

Poglej Aristotel in Jagelonska univerza

Jamblih iz Halkide

Jamblih iz Halkide, (grško: Ἰάμβλιχος; Iámblichos) starogrški grški filozof, mistik in matematik, 242 n.št., Sirija, † 325 n.št. Jamblih je bil eden izmed naslednikov Platona in velja za glavnega predstavnika sirijskega novoplatonizma.

Poglej Aristotel in Jamblih iz Halkide

James Joyce

James Augustine Aloysius Joyce, irski romanopisec in pesnik, * 2. februar 1882, Rathgar, predmestje Dublina, Irska, † 13. januar 1941, Zürich, Švica.

Poglej Aristotel in James Joyce

Janez Duns Skot

Janez Duns Skot, s častnim nazivom Doctor subtilis (Pretanjeni učitelj) ali tudi Doctor marianus (Marijanski učitelj), škotski duhovnik, frančiškan, teolog, filozof in blaženi, * okoli 1266, Duns, Berwickshire, Škotska, † 8. november 1308, Köln, Nemčija.

Poglej Aristotel in Janez Duns Skot

Janez Filopon

‎ Janez Filopon Slovničar (grško Joannes Grammaticus), grški filozof, teolog in književni učenjak, * okoli 550 (490), † okoli 620 (570).

Poglej Aristotel in Janez Filopon

Janez Vrečko

Janez Vrečko, slovenski komparativist, literarni zgodovinar in teoretik, * 9. april 1946, Ljubljana.

Poglej Aristotel in Janez Vrečko

Jean Buridan

‎Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.

Poglej Aristotel in Jean Buridan

Jean Gerson

Jean Charlier de Gerson, francoski teolog, filozof, pesnik in mistik, rektor Pariške univerze, * 13. december 1363, Gerson-les-Barby, Šampanja, Francija, † 12. julij 1429, Lyon, Francija.

Poglej Aristotel in Jean Gerson

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Poglej Aristotel in Jeklo

Jezikovna performativnost

Jezikovna performativnost Performativnost je zmožnost jezikovnega znaka (izjave, povedi, glagola itd.), da tvori dejanje, ki ga zaznamuje.

Poglej Aristotel in Jezikovna performativnost

Jožef Mislej

Jožef Mislej, polno ime Jožef Peter Alkantara Mislej, slovenski zdravnik in filozof, avtor ambicioznega matematično-filozofsko-teološkega sistema, * 17. oktober 1761, Podraga pri Vipavi, † okoli 1840, kraj neznan.

Poglej Aristotel in Jožef Mislej

Johann Reuchlin

Johann Reuchlin, nemški renesančni humanist, filolog, kabalist in filozof, * 29. januar 1455, Pforzheim, Baden-Württemberg, Nemčija, † 30. junij 1522, Liebenzell.

Poglej Aristotel in Johann Reuchlin

John Langshaw Austin

John Langshaw Austin, angleški filozof in jezikoslovec, * 26. marec 1911, Lancaster, okraj Lancashire, Anglija, † 8. februar 1960, Oxford.

Poglej Aristotel in John Langshaw Austin

John Locke

John Locke, angleški empiristični filozof in politični mislec, * 29. avgust 1632, Wrington, grofija Somerset, Anglija, † 28. oktober 1704, Oates, grofija Essex, Anglija.

Poglej Aristotel in John Locke

John Peckham

John Peckham, tudi John Pecham, canterburyski škof in angleški teolog * okoli 1230 v Patchamu, Sussex, Anglija, † 8.

Poglej Aristotel in John Peckham

John Stuart Mill

John Stuart Mill, britanski filozof, ekonomist in politični filozof, * 20. maj, 1806, Pentonville, London, Anglija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, † 8. maj, 1873, Avignon, Francija.

Poglej Aristotel in John Stuart Mill

Juan Luis Vives

Juan Luis Vives, latinsko Ioannes Lodovicus Vives, špansko-flamski renesančni humanist, filozof in pedagog, * 6. marec 1492, Valencija, Španija, † 6. maj 1540, Brugge, Flamska, Belgija.

Poglej Aristotel in Juan Luis Vives

Judovska književnost

Literatura, vezana na judovsko tematiko in v judovskih jezikih, nastaja zadnjih 3000 let.

Poglej Aristotel in Judovska književnost

Jurij Trebizondski

Jurij Trebizondski (grški filozof, učenjak, humanist in prevajalec, * 3. april 1395, Kreta, † 1486, Rim. Jurij Trebizondski je bil predstavnik renesančnega humanizma. V metodologiji je bil pokristjanjeni aristotelovec.

Poglej Aristotel in Jurij Trebizondski

Kačenosec (ozvezdje)

Kačenosec je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Aristotel in Kačenosec (ozvezdje)

Kalip

Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.

Poglej Aristotel in Kalip

Kamalakara

Kamalakara, indijski astronom in matematik, * 1616, Benares, Indija, † 1700, Indija.

Poglej Aristotel in Kamalakara

Karizma

Karizma je sposobnost jasne in vizionarske komunikacije, katere sporočilo je navdihujoče in pritegne ter motivira druge posameznike.

Poglej Aristotel in Karizma

Karl Popper

Sir Karl Raimund Popper, avstrijsko-britanski filozof in profesor, * 28. julij 1902, Dunaj, Avstrija, † 17. september 1994, London, Združeno kraljestvo.

Poglej Aristotel in Karl Popper

Kartagina (mesto)

Animacija Kartagine Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji.

Poglej Aristotel in Kartagina (mesto)

Kasander Makedonski

Kasander (grško: Κάσσανδρος Ἀντίπατρος), sin makedonskega kralja Antipatra, od leta 305 pr.

Poglej Aristotel in Kasander Makedonski

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Poglej Aristotel in Kelti

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Aristotel in Kemija

Kinezioterapija

Kinezioterapija (grško kinesis - gibanje, therapeio - zdravljenje) je metoda rehabilitacije, ki predstavlja obliko nespecifičnega funkcionalnega zdravljenja, ki uporablja gib, oziroma gibanje, kot osnovno sredstvo v prizadevanju za izboljšanje porušenega zdravja ali popolno ozdravitev.

Poglej Aristotel in Kinezioterapija

Klasična Grčija

Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.

Poglej Aristotel in Klasična Grčija

Klasične Atene

Atene (starogrško Ἀθῆναι, Athênai) so bile v klasičnem obdobju antične Grčije (508–322 pr. n. št.) glavno mestno središče znamenitega polisa (mesta države) z istim imenom v Atiki in vodile Delsko zvezo v peloponeški vojni proti Šparti in Peloponeški zvezi.

Poglej Aristotel in Klasične Atene

Klasicistična književnost

Klasicistična književnost (tudi klasicizem iz, odličen, vzoren) je poskus obnovitve antične književnosti v 17. in 18. stoletju v evropski, zlasti francoski književnosti.

Poglej Aristotel in Klasicistična književnost

Klasicizem

Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.

Poglej Aristotel in Klasicizem

Klavdij Galen

Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.

Poglej Aristotel in Klavdij Galen

Klemen Aleksandrijski

Klemen Aleksandrijski (pravo ime Titus Flavius Clemens), grški filozof in teolog, * 150, † 211/6.

Poglej Aristotel in Klemen Aleksandrijski

Kleomed

Kleoméd ali Kleomédes (Kleomḗdēs), starogrški astronom in filozof, * okoli 120, mogoče Lisimahija, Helespont, Grčija, † okoli 190.

Poglej Aristotel in Kleomed

Komedija

Komédija ali veseloígra (grško kōmōdía.

Poglej Aristotel in Komedija

Komos

Komos, orgije na atiškem kiliksu v črnofiguralnem slogu z napisom ''Čaša komastov'', 575 pr. n. št., Louvre (inv. št. E 742) Komos: komasti in hetere v posebnih pozah, ki izvajajo akrobacije, na antični črnofiguralni amfori, najdeni v Vulciju v Etruriji; okoli 560 pr.

Poglej Aristotel in Komos

Komunizem

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.

Poglej Aristotel in Komunizem

Koncept

Koncépt je abstrakcija ali posplošitev iz izkušnje ali rezultat transformacije obstoječih konceptov.

Poglej Aristotel in Koncept

Konsonanca in disonanca

Konsonanca (iz latinskega consonare, »zveneti skupaj«) je glasbeni izraz, ki se nanaša na akorde, harmonijo ali intervale, ki jih obravnavamo kot stabilne, ter nam izzovejo občutje ugodja.

Poglej Aristotel in Konsonanca in disonanca

Kordova

Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.

Poglej Aristotel in Kordova

Koturnizem

Prepelica (''Coturnix coturnix'') Koturnizem je zastrupitev z mesom prepelic (Coturnix coturnix), ki se kaže predvsem z razkrojem skeletnega mišičja (rabdomiolizo), posledično pa lahko pride do smrti zaradi šoka in odpovedi ledvic.

Poglej Aristotel in Koturnizem

Kralj Ojdip

Louis Bouwmeester kot Ojdip iz predstave na Nizozemskem (ok. 1896). Kralj Ojdíp (starogrško: Οἰδίπους Τύραννος) je Sofoklejeva tragedija, prvič uprizorjena okoli 429 pr.

Poglej Aristotel in Kralj Ojdip

Krematistika

Platon (levo) in Aristotel (desno) Krematistika (starogrško χρηματιστική) po Aristotelu pomeni finančno bogatenje ali pridobitništvo.

Poglej Aristotel in Krematistika

Kreutzova družina kometov

SOHO kaže Kreutzov blizusončev komet z lepo vidnim repom, ki je usmerjen proti Soncu Kreutzova družina kometov ali Kreutzovi blizusončevi kometi so kometi družine, ki na svoji poti v periheliju (prisončju) pridejo v bližino Sonca.

Poglej Aristotel in Kreutzova družina kometov

Ksenokrat

Ksenokrat (starogrški filozof, matematik in voditelj Akademije, * 396/5 pr. n. št., Halkedon, † 314/3 pr.n.št, Atene. Poskušal je uskladiti Platonovo filozofijo s filozofijo Pitagore. Bil je drugi voditelj Akademije, za Spevzipom. Kot za ostale predstavnike starejše Akademije so njegova dela ohranjena zgolj fragmentarno, zato je njegovo verzijo platonizma mogoče rekonstruirati zgolj okvirno.

Poglej Aristotel in Ksenokrat

Kuki Šuzo

Kuki Šuzo (九鬼 周造 Kuki Shūzō), japonski filozof, * 15. februar 1888, † 6. maj 1941.

Poglej Aristotel in Kuki Šuzo

Kvintilijan

Mark Fabij Kvintilijan (lat. Marcus Fabius Quintilianus), rimski retorik španskega rodu.

Poglej Aristotel in Kvintilijan

Las Incantadas

Las Incantadas (Μαγεμένες της Θεσσαλονίκης ali Λας Ινκαντάδας) je skupina rimskih skulptur iz portika iz 2.

Poglej Aristotel in Las Incantadas

Leo Strauss

Leo Strauss, nemško-ameriški filozof judovskega rodu, * 20. september 1899, Kirchhain Hessen, Nemčija, † 18. oktober 1973, Annapolis, Združene države Amerike.

Poglej Aristotel in Leo Strauss

Lepota

Sarajevska rozeta uporablja steklo za pretok svetlobe v zgradbo. Svetloba je pomemben arhitekturni učinek doživljanja lepote. Lepota je karakteristika osebe, živali, objekta ali ideje, ki poraja zaznavno izkustvo ugodja, pomena ali zadoščenja.

Poglej Aristotel in Lepota

Levi ben Gershon

Levi ben Gershon, bolje poznan pod grškim imenom Gersonides ali pa latinskim Magister Leo Hebraeus, srednjeveški francoski judovski filozof, talmudist, matematik, zdravnik in astronom, * 1288, Bagnols, Francija, † 1344, Perpignan.

Poglej Aristotel in Levi ben Gershon

Levkip

Levkíp (Leúkippos), starogrški filozof, * okoli 490 pr. n. št., Milet, ali morda Eleja (danes Velija), † okoli 420 pr. n. št.

Poglej Aristotel in Levkip

Licej

Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.

Poglej Aristotel in Licej

Lisasta hijena

Lisasta hijena (znanstveno ime Crocuta crocuta), znana tudi kot smejoča se hijena, je vrsta hijene, ki je trenutno uvrščena kot edini obstoječi član rodu Crocuta, ki izvira iz podsaharske Afrike.

Poglej Aristotel in Lisasta hijena

Literarna oseba

Literarna oseba (tudi literarni lik, literarna figura ali zastarelo junak) je književna in pripovedna oseba, ki je ena izmed temeljnih sestavin v literarnem delu upodobljenega sveta.

Poglej Aristotel in Literarna oseba

Logika

Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.

Poglej Aristotel in Logika

Lorenzo Valla

Lorenzo Valla (lorènco vàlla), italijanski humanist, filolog, filozof in zgodovinar, * 1407, Rim, Italija, † 1. avgust 1457, Rim.

Poglej Aristotel in Lorenzo Valla

Luce Irigaray

Luce Irigaray, belgijska filozofinja, feministka, literarna teoretičarka in psihoanalitičarka, * 3. maj 1930, Blaton, Bernissart, Belgija.

Poglej Aristotel in Luce Irigaray

Makedonija (kraljestvo)

Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.

Poglej Aristotel in Makedonija (kraljestvo)

Margaret Cavendish

Margaret Cavendish, vojvodinja Newcastle-upon-Tyne, rojena Margaret Lucas, angleška plemkinja, literatka, znanstvenica in filozofinja, * 1623, Colchester, Essex, Anglija, †15. december 1673, Welbeck, Nottinghamshire, Anglija.

Poglej Aristotel in Margaret Cavendish

Marko Uršič

Marko Uršič, slovenski filozof in pisatelj, * 18. maj 1951, Ljubljana.

Poglej Aristotel in Marko Uršič

Marsilij iz Padove

Marsilij iz Padove (pravo ime Marsiglio Mainardino), italijanski sholastični filozof, averoist, * okoli 1275, Padova, Italija, † okoli 1342, Nemčija.

Poglej Aristotel in Marsilij iz Padove

Marsilio Ficino

Marsilio Ficino (latinsko: Marsilius Ficinus), italijanski renesančni humanist, filolog, prevajalec, filozof, astrolog, zdravnik in glasbenik, * 19. oktober 1433, Figline Valdarno, Toskana, Italija, † 1. oktober 1499, vila Careggi, Firence.

Poglej Aristotel in Marsilio Ficino

Martin Heidegger

Martin Heidegger, nemški filozof, * 26. september 1889, Meßkirch, Baden-Württemberg, Nemčija, † 26. maj 1976, Freiburg, Baden-Württemberg.

Poglej Aristotel in Martin Heidegger

Maskirni vzorec

Maskirni vzorec Maskirni vzorec ali maskiranje je uporaba katere koli kombinacije materialov, obarvanost, ali osvetlitev za prikrivanje silhuete bodisi živali ali predmetov, katere je potem težje opaziti.

Poglej Aristotel in Maskirni vzorec

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Poglej Aristotel in Matematična fizika

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Aristotel in Matematika

Matija Hvale

Stran iz knjige ''Razlaga filozofije narave'' Matija Hvale, tudi Matthie Qualle, Mathias Qualle, slovenski filozof, poznosrednjeveški sholastik z začetki humanizma, * 1470 ali še prej, Vače, Kranjska, (danes Slovenija), † 1518.

Poglej Aristotel in Matija Hvale

Matteo Ricci

Matteo Ricci (izg.: matéo riči), tudi Matej Ricci; Mattheus Riccius Maceratensis; kitajščina: Li Ma Dou, tudi Li Madou oziroma Li Ma Tou, tradicionalna kitajščina: 利瑪竇), je bil italijanski jezuit, duhovnik, misijonar, akademik in raziskovalec * 6. oktober 1552, Macerata (Papeška država, danes: Italija), † 11.

Poglej Aristotel in Matteo Ricci

Megara

Megara (grško: Μέγαρα), antično mesto v Atiki, Grčija.

Poglej Aristotel in Megara

Mehkužci

Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.

Poglej Aristotel in Mehkužci

Melis iz Samosa

Melis iz Samosa (/ məˈlɪsəs /; grško: Μέλισσος ὁ Σάμιος), filozof, * 5. stol. pr. n. št., Grčija, Samos.

Poglej Aristotel in Melis iz Samosa

Mereologija

Mereologija je v filozofiji študija odnosov med delom in celoto in odnosov med posameznimi deli celote.

Poglej Aristotel in Mereologija

Metafizika

Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.

Poglej Aristotel in Metafizika

Metafora

Metáfora (metaforá – prenos) ali prispodóba je uporaba določene besede namesto druge, na podlagi nekatere njune skupne pomenske značilnosti.

Poglej Aristotel in Metafora

Metakognicija

Metakognicija (ospoznavnost, ospoznavanje) predstavlja kontrolne strukture višjega reda, ki omogočajo posamezniku razumevanje in regulacijo lastne miselne aktivnosti.

Poglej Aristotel in Metakognicija

Michael Apostolius

Michael Apostolius, izvirno grško Μιχαὴλ Ἀποστόλιος, grški teolog in retorik, * okrog 1422, Konstantinopel, † 18. julij 1478, Kandijsko kraljestvo.

Poglej Aristotel in Michael Apostolius

Mirko Hribar

Mirko Hribar, slovenski filozof, * 7. maj 1902, Ljubljana, † 31. marec 1999, Ljubljana.

Poglej Aristotel in Mirko Hribar

Mitilena

Mitilena (grško Mytilini) je mesto na jugovhodu otoka Lezbosa, ustanovljeno v 11.

Poglej Aristotel in Mitilena

Mizoginija

Michiel Coxie: ''Izvirni greh''; 1. polovica 16. st., olje na platnu Mizoginíja (iz grščine: mîsos - mržnja, sovraštvo +: gyné - ženska) je sovraštvo, odpor oz.

Poglej Aristotel in Mizoginija

Možgani

Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.

Poglej Aristotel in Možgani

Modrost

Celzovi knjižnici v Efezu v Turčiji Modrost (starogrško Σοφία, latinsko Sapientia, hebrejsko Hokhmah, angleško wisdom) označuje predvsem poglobljeno razumevanje medsebojnih odnosov v naravi, življenju in družbi ter sposobnost spoprijemanja s problemi in težavami.

Poglej Aristotel in Modrost

Mojzes Majmonid

Mojzes Majmonid, lat.

Poglej Aristotel in Mojzes Majmonid

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Poglej Aristotel in Molekula

Monoteizem

Monoteizem je vera v enega boga.

Poglej Aristotel in Monoteizem

Moralna teologija

Moralna teologija ali teološka etika je sistematično razmišljanje o človekovem delovanju in smislu njegovega življenja na podlagi razuma, osvetljenega z lučjo vere.

Poglej Aristotel in Moralna teologija

Morski ježki

Morski ježki (znanstveno ime Echinoidea) so morski organizmi iz skupine iglokožcev.

Poglej Aristotel in Morski ježki

Mortimer J. Adler

Mortimer Jerome Adler, ameriški filozof, pedagog, enciklopedist in avtor, *28. december 1902, New York City, ZDA, † 28. junij 2001, San Mateo, Kalifornija, ZDA.

Poglej Aristotel in Mortimer J. Adler

Mrtvo morje

Mrtvo morje (hebrejsko.

Poglej Aristotel in Mrtvo morje

Mumijo

Šiladžit Mumijó (tudi Mumie ali šiladžít) je smolnata snov bele do temnorjave barve.

Poglej Aristotel in Mumijo

Načelo

Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.

Poglej Aristotel in Načelo

Nadutost

Nadutost (grško ὕβρις za ponos, predrznost, ogorčenje) tudi prevzetnost opisuje osebnostno kakovost skrajnega ali neumnega ponosa ali nevarne prekomerne samozavesti, pogosto v kombinaciji z (ali sinonimom za) aroganco.

Poglej Aristotel in Nadutost

Naravno pravo

Naravno pravo so razvijali že antični filozofi Sokrat, Platon, Aristotel.

Poglej Aristotel in Naravno pravo

Nasilje v oglaševanju

Nasilje v oglaševanju je zlorabljanje moči enega v škodo drugega na področju oglaševanja, ki je prisotno na vseh področjih medijev v različnih oblikah.

Poglej Aristotel in Nasilje v oglaševanju

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Poglej Aristotel in Nebesna mehanika

Nemezij

Nemezij (Nemesius, Emesius) je bil krščanski filozof (deloval ok. leta 390), ki je napisal delo O človeški naravi (De Natura Hominis).

Poglej Aristotel in Nemezij

Nepotizem

Nepotízem je dajanje prednosti, privilegijev ali položaja sorodnikom ali bližnjim prijateljem na nekem poklicu ali področju.

Poglej Aristotel in Nepotizem

Nevroticizem

Nevroticizem (tudi čustvena nestabilnost) je druga temeljna dimenzija osebnosti, ki je prisotna pri vseh pomembnih modelih osebnostne strukture in je nedvomno univerzalna.

Poglej Aristotel in Nevroticizem

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Poglej Aristotel in Newtonovi zakoni gibanja

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Poglej Aristotel in Nezemeljsko življenje

Nišida Kitaro

Nišida Kitaro (西田 幾多郎 Nishida Kitarō), japonski filozof, * 19. maj 1870, Unokema, Ishikawa, Japonska, † 7. junij 1945, Kamakura, Kanagawa.

Poglej Aristotel in Nišida Kitaro

Nicholas Agar

Nicholas Agar, avstralski filozof, bioetik, * 2. februar 1965.

Poglej Aristotel in Nicholas Agar

Nicolas Malebranche

Nicolas Malebranche (fr.), francoski filozof, * 6. avgust 1638, Pariz, Francosko kraljestvo, † 13. oktober 1715, Pariz, Francosko kraljestvo.

Poglej Aristotel in Nicolas Malebranche

Nicole Oresme

Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.

Poglej Aristotel in Nicole Oresme

Nikolaj iz Damaska

Nikolaj iz Damaska (tudi Damaskij, gr: Νικόλαος Δαμασκηνός, Nikolāos Damaskēnos; lat: Nicolaus Damascenus) je bil starogrški zgodovinar in filozof, ki je živel v Oktavijanovem obdobju Rimskega imperija.

Poglej Aristotel in Nikolaj iz Damaska

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Poglej Aristotel in Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kuzanski

Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.

Poglej Aristotel in Nikolaj Kuzanski

Nikomahova etika

Prva stran grško-latinske izdaje ''Nikomahove etike'' iz leta 1566 Nikomahova etika (Ēthikà Nikŏmáhĕia) je najbolj znano in najvplivnejše Aristotelovo delo o etiki.

Poglej Aristotel in Nikomahova etika

O duši

O duši (gr.) je Aristotelovo delo, ki obravnava dušo kot značilnost vsakega živega bitja, poseben poudarek je na človeški duši.

Poglej Aristotel in O duši

O nastanku vrst

O nastanku vrst (s polnim naslovom O nastanku vrst z naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem v boju za obstanek/O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje, v izvirniku) je knjiga znanstvenika Charlesa Darwina, ki je prvič izšla 24.

Poglej Aristotel in O nastanku vrst

O plavajočih telesih

Arhimedovem palimpsestu'' O plavajočih telesih (grško: Perí tón epipleónton somáton) je razprava v dveh knjigah starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz (okoli 287 pr. n. št.–212 pr. n. št.). Domneva se, da je bila napisana okoli leta 250 pred n.

Poglej Aristotel in O plavajočih telesih

Oblika Zemlje

teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.

Poglej Aristotel in Oblika Zemlje

Obnovljivost

Obnovljívost, reproduktívnost ali razmnoževálnost je eno od osnovnih načel znanstvene metode in se nanaša na zmožnost, da se poskus točno obnovi ali ponovi s sistemom, ki deluje neodvisno.

Poglej Aristotel in Obnovljivost

Ockhamova britev

Ockhamova britev, včasih imenovano tudi Ockhamovo rezilo (ime prvotno pisano tudi Ocham) je raziskovalno načelo, ki ga pripisujejo angleškemu logiku in frančiškanskemu redovniku iz 13. stoletja, Vilijemu iz Ockhama (1287–1347).

Poglej Aristotel in Ockhamova britev

Okrasni pridevek

Okrasni pridevek (epiteton, ἐπίθετον – epitheton, neut. of ἐπίθετος – epithetos 'dodano', neobč. ukrasni pridevek) je stilno-retorična figura.

Poglej Aristotel in Okrasni pridevek

Organska arhitektura

Organska arhitektura je skupen izraz za arhitekturne smeri po letu 1900, ki združujejo harmonijo stavbe in njene okolice ter imajo za svoj cilj funkcionalno formo, ki temelji na organskih stavbnih materialih, hkrati pa imajo biološko, psihološko in socialno namenskost.

Poglej Aristotel in Organska arhitektura

Oswald Ducrot

Oswald Ducrot (Pariz, 27. 11. 1930) je francoski jezikoslovec.

Poglej Aristotel in Oswald Ducrot

Padalstvo

Padalstvo - tipično letalo Cessna 182 Padalstvo ali skok iz letala je zelo vznemirljiv in zanimiv ekstremni šport, ob katerem se nam poveča andrenalin.

Poglej Aristotel in Padalstvo

Palazzo Ducale, Urbino

Palazzo Ducale ali Vojvodska palača je renesančna stavba v italijanskem mestu Urbino v pokrajini Marke.

Poglej Aristotel in Palazzo Ducale, Urbino

Papež Gregor X.

Papež Gregor X., rojen kot Teobaldo Visconti, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1210 Piacenza (Emilia-Romagna, Sveto rimsko cesarstvo); † 10. januar 1276 Arezzo (Toskana, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Aristotel in Papež Gregor X.

Papež Gregor XIV.

Papež Gregor XIV. (rojen kot Niccolò Sfondrati), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. februar 1535, Somma Lombardo (Vojvodina Milan, danes: Italija); † 16. oktober 1591 Rim (Papeška država danes: Italija).

Poglej Aristotel in Papež Gregor XIV.

Papež Nikolaj V.

Papež Nikolaj V. (rojen kot Tommaso Parentucelli), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 15. november 1397, Sarzana, † 24. marec 1455, Rim.

Poglej Aristotel in Papež Nikolaj V.

Parhelij

haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).

Poglej Aristotel in Parhelij

Pariški disput

Pariška disputacija, znana tudi kot Presojanje Talmuda, je potekala leta 1240 na dvoru francoskega kralja Ludvika IX. Vzrok zanjo je bilo delo judovskega spreobrnjenca v krščanstvo Nicholasa Donina, ki je prevedel Talmud in papežu Gregorju IX. predstavil 35 odlomkov z domnevno bogoskrunsko vsebino o Jezusu Kristusu, Mariji in krščanstvu.

Poglej Aristotel in Pariški disput

Parmenid

‎ Parménid ali Parménides (starogrško), starogrški filozof, * okoli 540 pr. n. št., Eleja, danes Velija, južna Italija, † 470 pr. n. št..

Poglej Aristotel in Parmenid

Parod

''Skena'' v rimskem gledališču v Bosri v Siriji Parod, paroda ali parodos (grško ἡ πάροδος.

Poglej Aristotel in Parod

Parodija

Parodija je besedilo, ki z ironičnim, satiričnim ali zabavnim namenom karikira oziroma ob vrednostno znižani tematiki ali stilu uporablja znano – cenjeno, klasično, aktualno itd.

Poglej Aristotel in Parodija

Pastoralni koncert (Tizian)

Pastoralni koncert ali Le Concert Champêtre je oljna slika iz okoli leta 1509 pripisana italijanskemu renesančnemu mojstru Tizianu.

Poglej Aristotel in Pastoralni koncert (Tizian)

Paul Grice

Herbert Paul Grice, angleški jezikoslovec in filozof, * 15. marec 1913, Birmingham, Anglija, † 28. avgust 1988, Berkeley, Kalifornija, Združene države Amerike.

Poglej Aristotel in Paul Grice

Peripatetiki

Peripatétiki (peripatetikós) se v zgodovini imenujejo pripadniki Aristotelove šole.

Poglej Aristotel in Peripatetiki

Personalizem

Personalizem je širok pojem, ki se navezuje na filozofske, etične, politične in tudi teološke smeri različnih avtorjev dvajsetega stoletja, kot so Emmanuel Mounier, Jacques Maritain, Max Scheler, Edith Stein, Karel Wojtyla.

Poglej Aristotel in Personalizem

Pestum

Pestum (latinsko) je bilo večje starogrško mesto na obali Tirenskega morja v Magna Graecii (južna Italija).

Poglej Aristotel in Pestum

Petrus Ramus

Petrus Ramus (francosko Pierre de la Ramée), francoski renesančni humanist, matematik, logik, filozof, retorik in pedagog, * 1515, vas Cuts, Pikardija, Francija, † 26. avgust, 1572, Pariz, Francija.

Poglej Aristotel in Petrus Ramus

Philipp Melanchthon

Philipp Melanchthon (rojen Philipp Schwarzert), nemški verski reformator, teolog, filozof in pedagog.

Poglej Aristotel in Philipp Melanchthon

Pierre Abélard

Peter Abelard (-,, tudi Abailard, Abeilard, francoski sholastični filozof, logik in teolog, *1079, Le Pallet, Vojvodina Bretanija, Kraljevina Francija, † 21. april 1142, Chalon-sur-Saône, Vojvodina Burgundija, Kraljevina Francija. Velja za enega najbolj vplivnih sholastičnih učenjakov v 12.

Poglej Aristotel in Pierre Abélard

Pierre Corneille

Pierre Corneille, francoski dramatik in pesnik, * 6. junij 1606, Rouen, † 1. oktober 1684, Pariz.

Poglej Aristotel in Pierre Corneille

Pietro Pomponazzi

Pietro Pomponazzi (latinsko: Petrus Pomponatius), italijanski renesančni humanist, * 16. september 1462, Mantova, Lombardija, Italija, † 18. maj 1525, Bologna, Emilija-Romanja, Italija. Po študiju medicine na Univerzi v Padovi, ki ga je leta 1478 zaključil z doktoratom, je do leta 1495 na isti univerzi poučeval filozofijo, nakar se je preselil v Ferraro, kjer je do leta 1512 predaval Aristotelovo psihologijo (delo »O duši«).

Poglej Aristotel in Pietro Pomponazzi

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

Poglej Aristotel in Platon

Podhujke

Podhujke (znanstveno ime Caprimulgidae) so družina nočno aktivnih ptic iz reda ležetrudnikov, razširjena po vsem svetu.

Poglej Aristotel in Podhujke

Poetika

Poetika je lahko.

Poglej Aristotel in Poetika

Poetika (Aristotel)

Naslovnica komentirane slovenske izdaje iz 1982. Poetika ali O pesniški umetnosti (gr. Περὶ ποιητικῆς, lat. De Poetica) je spis grškega filozofa Aristotela iz 335 pr.

Poglej Aristotel in Poetika (Aristotel)

Pogum

"Fortitudo", Sandro Botticelli Pogum, neustrašnost ali junaštvo je ena od štirih osnovnih vrlin.

Poglej Aristotel in Pogum

Polarni sij

Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.

Poglej Aristotel in Polarni sij

Politika

Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.

Poglej Aristotel in Politika

Pomeni imen asteroidov: 6001–6500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 6001 do 6500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Aristotel in Pomeni imen asteroidov: 6001–6500

Porfirij Tirski

Porfirij, starogrški novoplatonistični filozof, * 234, Tir, Libanon, † 309, Rim.

Poglej Aristotel in Porfirij Tirski

Portretno slikarstvo

Portretno slikarstvo je žanr v slikarstvu, kjer je namen predstaviti določen človeški subjekt.

Poglej Aristotel in Portretno slikarstvo

Posidonij

Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.

Poglej Aristotel in Posidonij

Potovanje v času

tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.

Poglej Aristotel in Potovanje v času

Praksa

Praksa (gr. πράξις, praxis.

Poglej Aristotel in Praksa

Pravičnost

Pravíčnost je neko načelo katero naj bi predstavljalo neko pravico v kateri vsak dobi tisto kar mu pripada, vpliv imajo številna področja z različnimi stališči in perspektivami, vključno s koncepti moralne korektnosti, ki temelji na etiki, racionalnosti, zakonu, veri in pravičnosti.

Poglej Aristotel in Pravičnost

Primerjalne politike

Primerjalne politike so področje politologije, za katero je značilna uporaba primerjalne metode ali drugih empiričnih metod za raziskovanje politike znotraj in med državami.

Poglej Aristotel in Primerjalne politike

Procesna filozofija

Procesna filozofija, tudi ontologija postajanja ali procesizem, je pristop k filozofiji, ki opredeljuje procese, spremembe ali premične odnose kot edine resnične elemente običajnega, vsakdanjega resničnega sveta.

Poglej Aristotel in Procesna filozofija

Protagora

Protágora (), antični grški filozof, utemeljitelj sofistike, * 490 pr. n. št., Abdera, † 420 pr. n. št..

Poglej Aristotel in Protagora

Protislovje

Aristotelove logike. Protislóvje (s tujko kontradíkcija in tudi antinomíja, starinsko protiréčje) je v klasični logiki pojav ali stanje sestavljeno iz logične nezdružljivosti med dvema ali več trditvami (propozicijami).

Poglej Aristotel in Protislovje

Psihologija

Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.

Poglej Aristotel in Psihologija

Psihologija oglaševanja

Psihologija predstavlja pomemben del teorije in prakse oglaševanja in trženja.

Poglej Aristotel in Psihologija oglaševanja

Puni

Punsko ljudstvo ali Zahodni Feničani so bili skupina semitskih ljudstev v zahodnem Sredozemlju, ki izvirajo iz Feničanov z obal zahodne Azije.

Poglej Aristotel in Puni

Ralph Cudworth

Ralph Cudworth, FRS, angleški filozof, teolog, cambriški platonist, * 1617, Aller, Somerset, Anglija, † 26. junij 1688, Cambridge, Anglija.

Poglej Aristotel in Ralph Cudworth

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Poglej Aristotel in Rastline

Razumnost

Razumnost (latinsko prudentia, skrajšano iz providentia, kar pomeni 'gledati naprej, modrost') je sposobnost upravljanja in discipliniranja z uporabo razuma.

Poglej Aristotel in Razumnost

Realnost

Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.

Poglej Aristotel in Realnost

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Aristotel in René Descartes

Renesančna filozofija

Za renesanso je značilno obujanje grško-rimske klasike, njene umetnosti in "filozofskih izročil".

Poglej Aristotel in Renesančna filozofija

Renesansa 12. stoletja

Renesansa 12.

Poglej Aristotel in Renesansa 12. stoletja

Retorika

Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.

Poglej Aristotel in Retorika

Robert Boyle

Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.

Poglej Aristotel in Robert Boyle

Robert Dolinar

Robert Dolinar, slovenski arhitekt, * 1970, Ljubljana.

Poglej Aristotel in Robert Dolinar

Robert Grosseteste

Robert Grosseteste, angleški začetnik eksperimentalne znanosti, sholastični filozof in škof, * okoli 1175, Stowe, Suffolk, Anglija, † 9. oktober 1253, verjetno Lincoln, Lincolnshire, Anglija.

Poglej Aristotel in Robert Grosseteste

Rodolphus Agricola

Rodolphus Agricola (s pravim imenom Roelof Huysman), nizozemski renesančni humanist, filozof, filolog, prevajalec, diplomat, pedagog, glasbenik in športnik, * 17. februar 1444, Baflo, Groningen, Nizozemska, † 27. oktober 1485, Heidelberg, Nemčija.

Poglej Aristotel in Rodolphus Agricola

Roger Bacon

Roger Bacon, angleški učenjak, teolog, filozof, šolski prenovitelj in manjši brat, * 1214, Ilchester, Somerset, grofija Somersetshire ali Bisley, Gloucester, Anglija, † 1294, (verjetno) Oxford.

Poglej Aristotel in Roger Bacon

Roscelin iz Compiegneja

Roscelin iz Compiegneja (latinsko: Roscellinus Compendiensis), francoski filozof in teolog, * okoli 1050, † okoli 1125.

Poglej Aristotel in Roscelin iz Compiegneja

Rudolf Steiner

Rudolf Steiner, avstrijski filozof, pesnik, pisatelj, prevajalec, * 27. februar 1861, Donji Kraljevec (Hrvaška), † 30. marec 1925, Dornach (Švica).

Poglej Aristotel in Rudolf Steiner

Salernska šola zdravstva

Salernska šola zdravstva (it. Scuola Medica Salernitana) je bila prva evropska zdravstvena ustanova in zaradi svoje važnosti skozi stoletja velja za predhodnico modernih univerz.

Poglej Aristotel in Salernska šola zdravstva

Samostan Tatev

Samostan Tatev (armensko: Տաթևի վանք Tat'evi vank') je armenski apostolski samostan iz 9.

Poglej Aristotel in Samostan Tatev

Samostan v Suceviți

Samostan je pravoslavni samostan v severovzhodnem delu Romunije v bližini reke Sucevița v vasi Sucevița, 18 km oddaljene od mesta Rădăuți, okrožje Suceava.

Poglej Aristotel in Samostan v Suceviți

Sarvepalli Radhakrišnan

Sarvepalli Radhakrišnan, indijski filozof, pedagog in državnik, predsednik Republike Indije od 1962 do 1967, * 5. september 1888, Tiruttani, Tamil Nadu, Indija, † 17. april 1975, Madras (danes Chennai), Tamil Nadu.

Poglej Aristotel in Sarvepalli Radhakrišnan

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Poglej Aristotel in Sasanidsko cesarstvo

Saul Kripke

Saul Aaron Kripke (/sɔːl ˈkrɪpki/), ameriški filozof in logik, * 13. november 1940, Bay Shore, New York, ZDA, † 15. september 2022.

Poglej Aristotel in Saul Kripke

Sedem grških modrecev

Nürnberški kroniki Sedem grških modrecev.

Poglej Aristotel in Sedem grških modrecev

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Aristotel in Seznam astronomskih vsebin

Seznam filozofov

Ta seznam vsebuje najpomembnejše filozofe.

Poglej Aristotel in Seznam filozofov

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Aristotel in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikov

Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.

Poglej Aristotel in Seznam fizikov

Seznam geografov

Seznam najbolj znanih geografov zložen po priimkih.

Poglej Aristotel in Seznam geografov

Seznam grških fizikov

Seznam grških fizikov.

Poglej Aristotel in Seznam grških fizikov

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.

Poglej Aristotel in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji

Seznam latinskih izrekov

To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.

Poglej Aristotel in Seznam latinskih izrekov

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Aristotel in Seznam matematičnih vsebin

Seznam medicinskih vsebin

Seznam medicinskih vsebin.

Poglej Aristotel in Seznam medicinskih vsebin

Seznam starogrških filozofov

Seznam starogrških filozofov.

Poglej Aristotel in Seznam starogrških filozofov

Seznam zgodovinskih vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Poglej Aristotel in Seznam zgodovinskih vsebin

Siger Brabantski

Siger Brabantski (tudi Sighier, Sigerus, Sigieri ali Sygerius de Brabantia; *1240 – † 1281/1284) je bil filozof, ki je živel in deloval v 13.

Poglej Aristotel in Siger Brabantski

Sigmund Freud

Sigismund Schlomo Freud, bolje znan kot Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in psiholog judovskega rodu, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.

Poglej Aristotel in Sigmund Freud

Silogizem

Način sklepanja, ki ga je prvi uporabil starogrški filozof Aristotel, danes imenujemo teorija silogizmov.

Poglej Aristotel in Silogizem

Simplikij

Simplikij (tudi Simplicij;: Simplíkios), starogrški filozof in matematik, * okoli 490, Kilikija, Rimsko cesarstvo (sedaj Çukurova, Turčija), † okoli 560.

Poglej Aristotel in Simplikij

Skladnja

Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).

Poglej Aristotel in Skladnja

Slikarstvo

Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.

Poglej Aristotel in Slikarstvo

Sluh

Slúh je sposobnost zaznavanja zvoka.

Poglej Aristotel in Sluh

Socializem

Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.

Poglej Aristotel in Socializem

Sofoklej

Sófoklej ali Sófokles (Sofoklés), grški dramatik, * okoli 495 pr. n. št., Kolon, Grčija, † okoli 406 pr. n. št.

Poglej Aristotel in Sofoklej

Sokrat

‎ Sokrat (Sōkrátēs), grški filozof, *4. junij 470 pr. n. št., Atene, Grčija, † 399 pr. n. št., Atene.

Poglej Aristotel in Sokrat

Solon

Sólon (638 - 558 pr. n. št.), starogrški politik, arhont, zakonodajalec-reformator in lirski pesnik, Atene, Grčija.

Poglej Aristotel in Solon

Solun

Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.

Poglej Aristotel in Solun

Sosigen Peripatetik

Sosigen Peripatetik (Sosigénes ho Peripatetikós), starogrški filozof, živel okoli leta 150.

Poglej Aristotel in Sosigen Peripatetik

Spevzip

Spevzip (Grško: Σπεύσιππος), starogrški filozof, * ok.

Poglej Aristotel in Spevzip

Sporočilo svetega zakramenta

Sporočilo svetega zakramenta (La disputa del sacramento) je slika italijanskega renesančnega umetnika Rafaela.

Poglej Aristotel in Sporočilo svetega zakramenta

Stadij

Stádij (latinsko stadium) je bila rimska mera za dolžino, enaka 625 čevljem oziroma 185,25 m. Enoto so poznali in uporabljali tudi stari Grki.

Poglej Aristotel in Stadij

Stagira

Stagira (Stágeira ali Στάγειρος, Stágeiros) je grška vasica, ki leži v slikoviti planoti na polotoku Chalcidice, in stoji ob vznožju hriba Argirolofos.

Poglej Aristotel in Stagira

Starogrška arhitektura

Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.

Poglej Aristotel in Starogrška arhitektura

Starogrška kitara

Starogrška kitara (grško κιθάρα, kithāra, latinsko cithara) je bila starogrško glasbilo iz družine lir.

Poglej Aristotel in Starogrška kitara

Starogrška književnost

Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.

Poglej Aristotel in Starogrška književnost

Starogrško razumevanje duše

Starogrško razumevanje duše se je spreminjalo skozi čas pod vplivom različnih filozofskih in verskih gibanj oziroma skupin.

Poglej Aristotel in Starogrško razumevanje duše

Stilpon iz Megare

Stilpon iz Megare (grško: Στίλπων) je živel od leta 360 do leta 280 pr.

Poglej Aristotel in Stilpon iz Megare

Straton

Stráton (grško Στράτων: Stráton), grški filozof in fizik, * 340 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, Grčija, (danes Lapsek v Turčiji), † 269 pr. n. št., Atene, Grčija.

Poglej Aristotel in Straton

Suženjstvo

Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.

Poglej Aristotel in Suženjstvo

Sublimis Deus

Sublimis Deus je papeška bula, ki jo je napisal papež Pavel III. 9. junija 1537.

Poglej Aristotel in Sublimis Deus

Sveti Anzelm

Sveti Anzelm iz Canterburyja/iz Aoste, italijanski filozof, teolog in nadškof Canterburyja (od 1093 do 1109), * 1033, Aosta, Burgundija (danes Italija), † 21. april 1109, Canterbury, Anglija.

Poglej Aristotel in Sveti Anzelm

Tales

Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.

Poglej Aristotel in Tales

Tempelj olimpskega Zevsa (Atene)

Tempelj olimpskega Zevsa (grško Ναός τουΟλυμπίουΔιός, Naos tou Olympiou Dios), znan tudi pod imenom Olimpejon ali Stebri olimpskega Zevsa, je antični spomenik v Atenah v Grčiji in nekdanji kolosalni tempelj v središču grške prestolnice.

Poglej Aristotel in Tempelj olimpskega Zevsa (Atene)

Teofrast

Teofrast, starogrški filozof in utemeljitelj botanike, * ok.

Poglej Aristotel in Teofrast

Teološke kreposti

Teološke ali božje kreposti (redko tudi teologalne kreposti ali nadnaravne kreposti) so kreposti, ki so značilne za kristjane.

Poglej Aristotel in Teološke kreposti

Teolog

Teolog je znanstvenik, ki se ukvarja s preučevanjem teologije.

Poglej Aristotel in Teolog

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.

Poglej Aristotel in Teologija

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Poglej Aristotel in Termodinamika

Thomas Hobbes

Thomas Hobbes, angleški filozof, * 5. april 1588, Malmesbury, Wiltshire, Anglija † 4. december 1679, Derbyshire, Anglija.

Poglej Aristotel in Thomas Hobbes

Thomas Linacre

Thomas Linacre, angleški zdravnik in humanistični učenjak, * c. 1460, Brampton, Chesterfield, Anglija, † 20. oktober 1524, London, Anglija.

Poglej Aristotel in Thomas Linacre

Thomas More

Sir Thomas More, angleški renesančni humanist, politik, pravnik, filozof, zgodovinar, pisatelj in svetnik Rimskokatoliške ter Anglikanske cerkve, * 7. februar 1478, London, Anglija, † 6. julij 1535, London.

Poglej Aristotel in Thomas More

Tiran

Tiran (grško τύραννος, týrannos) v sodobni različici pomeni absolutni vladar, neomejen z zakonom ali statutom, ali tisti, ki si je prilastil legitimno neodvisnost.

Poglej Aristotel in Tiran

Toledska prevajalska šola

Toledo z reko Tajo Z imenom Toledska prevajalska šola (špansko Escuela de traductores de Toledo) označujemo skupino učenjakov in prevajalcev, ki so v Toledu med 12.

Poglej Aristotel in Toledska prevajalska šola

Tomaž Akvinski

Tomaž Akvinski, redovnik, italijanski filozof, krščanski teolog in cerkveni učitelj OP, * 1225, verjetno Roccasecca, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † 7. marec 1274, Fossanuova.

Poglej Aristotel in Tomaž Akvinski

Tommaso Campanella

Tommaso Campanella (krščen kot Giovanni Domenico Campanella), italijanski filozof, teolog, astrolog in pesnik, * 5. september 1568, Stignano, Kalabrija, Italija, † 21. maj 1639, Pariz, Francija. Njegovo danes najbolj znano delo »Mesto sonca« (La città del Sole), ki jo je napisal v italijanščini, predstavlja samo omejeno področje njegovega delovanja.

Poglej Aristotel in Tommaso Campanella

Trije filozofi

Trije filozofi je oljna slika na platnu, ki jo pripisujejo italijanskemu visokorenesančnemu umetniku Giorgioneju.

Poglej Aristotel in Trije filozofi

Um

Um je aspekt razuma in zavesti, ki se kaže kot kombinacija misli, doživljaja, spomina, čustev, volje in domišljije, skupaj z vsemi podzavestnimi miselnimi procesi.

Poglej Aristotel in Um

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.

Poglej Aristotel in Umetnost

Univerza v Konstantinoplu

Cesarska univerza Konstantinopla, znana tudi kot univerza Magnaure (Grško: Πανδιδακτήριον της Μαγναύρας), je bila v vzhodnorimskem imperiju ustanovljena leta 425 in je prva univerza v Evropi, ki danes še obstaja v republiki Turčiji.

Poglej Aristotel in Univerza v Konstantinoplu

Valentin Kalan

Valentin Kalan, slovenski filozof, prevajalec in filolog, * 12. februar 1943, Kranj.

Poglej Aristotel in Valentin Kalan

Velika depresivna motnja

Velika depresivna motnja (angleško Major depressive disorder, MDD) (znana tudi kot klinična depresija, velika depresija, unipolarna depresija, ali unipolarna motnja ali pa kot ponavljajoča se depresija v primeru ponavljajočih se epizod) je duševna motnja oseb, za katero je značilna prodorna in vztrajna potlačenost, ki jo spremlja nizka samozavest in izguba zanimanja ali veselja do običajno prijetnih dejavnosti.

Poglej Aristotel in Velika depresivna motnja

Veliki komet iz leta 373 pr. n. št.

Véliki komet iz leta 373 pr.

Poglej Aristotel in Veliki komet iz leta 373 pr. n. št.

Vilijem iz Moerbeka

Viljem iz Moerbeka, (nizozemsko: Willem van Moerbeke; latinsko: Guillelmus de Morbeka), je bil srednjeveški prevajalec filozofskih, medicinskih in znanstvenih besedil iz grškega jezika v latinščino.

Poglej Aristotel in Vilijem iz Moerbeka

Vilijem iz Ockhama

Vilijem iz Ockhama (William of Ockham, tudi Occam, Hockham,; ali Guillermi de Ockam, s častnim nazivom »Doctor Invincibilis«, Nepremaglijivi doktor), angleški redovnik in sholastični filozof, * okoli 1288, Ockham, grofija Surrey, Anglija, † okoli 1348.

Poglej Aristotel in Vilijem iz Ockhama

Visoki srednji vek

Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.

Poglej Aristotel in Visoki srednji vek

Vladimir Sergejevič Solovjov

Vladimir Sergejevič Solovjov,, ruski filozof, teolog, pesnik in literarni kritik.

Poglej Aristotel in Vladimir Sergejevič Solovjov

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Aristotel in Voda

Vrlina

Vrlina ali krepost (latinsko: virtus, grš. ἀρετή, aretē), (etim. oboje iz moč, trdnost, silovitost) je moralna odličnost osebnosti.

Poglej Aristotel in Vrlina

Vztrajnost

Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.

Poglej Aristotel in Vztrajnost

Zagnanost

Zagnanost (angleško grit) je pozitivna, nekognitivna, psihološka lastnost, ki jo opredelimo kot predanost posameznika doseganju dolgoročnega cilja ali končnega stanja.

Poglej Aristotel in Zagnanost

Zapisovanje antičnih imen

Pri slovenjenju starogrških in latinskih imen imamo več problemov, ki se kažejo skozi neenotnost pravil za njihovo podomačevanje v Slovenskem pravopisu iz leta 2001.

Poglej Aristotel in Zapisovanje antičnih imen

Zasebnost

Zasebnost je stanje, ko je posameznik sam in ni moten od ostalih oz.

Poglej Aristotel in Zasebnost

Zenon

Zénon ali Zénon Starêjši, starogrški filozof in matematik, * 495 pr. n. št., Eleja (danes Velija), † okoli 430 pr. n. št., Eleja ali Sirakuze.

Poglej Aristotel in Zenon

Zgodnji zemljevidi sveta

Najstarejši znani zemljevidi sveta segajo v klasično antiko, najstarejši primeri od 6.

Poglej Aristotel in Zgodnji zemljevidi sveta

Zgodovina števila π

1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.

Poglej Aristotel in Zgodovina števila π

Zgodovina biologije

Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.

Poglej Aristotel in Zgodovina biologije

Zgodovina ekologije

O ekologiji se na splošno govori kot o novi znanosti, saj je vidna postala šele v drugi plovici 20. stoletja.

Poglej Aristotel in Zgodovina ekologije

Zgodovina geografije

Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.

Poglej Aristotel in Zgodovina geografije

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Poglej Aristotel in Zgodovina Rimskega cesarstva

Zgodovina vrtov

Zgodovina vrtov ali zgodovina parkov lahko velja za estetski izraz lepote skozi umetnost in naravo, prikaz okusa ali sloga v civiliziranem življenju, izraz filozofije posameznika ali kulture, včasih pa tudi kot prikaz zasebnega statusa ali nacionalnega ponosa - v zasebni in javni krajini.

Poglej Aristotel in Zgodovina vrtov

Zgodovina znanosti in tehnike v Španiji

V zadnjem stoletju so se razvile različne panoramske vizije zgodovinskega procesa, ki je oblikoval aktualno špansko družbo.

Poglej Aristotel in Zgodovina znanosti in tehnike v Španiji

Zlo

Zlo je pojem, katerega najdemo že v najstarejših književnostih Sumerije in Egipta.

Poglej Aristotel in Zlo

Zmernost (vrlina)

Zmernost (latinsko Temperantia) kot vrlina je v sodobni uporabi opredeljena kot zmernost ali prostovoljno samoomejevanje.

Poglej Aristotel in Zmernost (vrlina)

Znanstvena klasifikacija živih bitij

150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.

Poglej Aristotel in Znanstvena klasifikacija živih bitij

Zoologija

Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.

Poglej Aristotel in Zoologija

1210

1210 (MCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Aristotel in 1210

1239

1239 (MCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Aristotel in 1239

1240

1240 (MCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Aristotel in 1240

1246

1246 (MCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Aristotel in 1246

1255

1255 (MCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Aristotel in 1255

1269

1269 (MCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Aristotel in 1269

1277

1277 (MCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Aristotel in 1277

322 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. - 320. pr. n. št. - 310. pr. n. št. 300. pr. n. št.

Poglej Aristotel in 322 pr. n. št.

384 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. - 380. pr. n. št. - 370. pr. n. št. 360. pr. n. št.

Poglej Aristotel in 384 pr. n. št.

7. marec

7.

Poglej Aristotel in 7. marec

, Atene, Atenska šola, Atlantida, Avicenna, Avtolik, Ayn Rand, Šest klobukov razmišljanja, Štefan iz Bizanca, Žanr, Žerjav (stroj), Čas, Babilonska matematika, Baktrija, Barbiton (glasbilo), Baruch Spinoza, Basileus, Bernardino Telesio, Bertrand Russell, Besneči Roland, Bibliografija, Biologija, Bioluminiscenca, Biotska raznovrstnost, Bivajoče, Blizusončev komet, Boetij, Bog, Boris Vezjak, Bule (antična Grčija), Camera obscura, Catania, Charles Malapert, Charles Sanders Peirce, Christopher Plummer, Cimet, Cvetno zdravljenje, David Malet Armstrong, Dóxa, De architectura, Dednost, Definicija, Delta Nila, Despotizem, Dialektika, Dicearh, Dodona, Dokaz s protislovjem, Drač, Drakon, Dramatika, Dramatizacija, Ekonomist, Empedoklej, Epikur, Erazem Rotterdamski, Esej, Estetika, Eter (fizika), Ethos, Etika, Etika vrlin, Evdem z Rodosa, Ezop, Ferekid, Fikcija, Filip II. Makedonski, Filozofija, Franc Ksaver Gmeiner, Francesco Maurolico, Francis Bacon, Francisco Suárez, Frane Petrić, Franz Brentano, Fray Luis de León, Friderik II. Hohenstaufen, Friedrich Hayek, Galileo Galilei, Gemin, Genetika, Geocentrični model, Geodezija, Geografija, Geologija, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, George Edward Moore, George Santayana, Georgij Gemist Pleton, Gibanje Zemlje, Gilles Deleuze, Gimnazij (Antična Grčija), Giorgio Agamben, Giottov campanile, Giovanni Battista Riccioli, Giovanni Pico della Mirandola, Glasbena estetika, Gledališče, Gorgija, Gottfried Wilhelm Leibniz, Grčija, Grški zbor, Grško gledališče, Grki, Guidobaldo del Monte, Halkidika, Hans-Georg Gadamer, Helenistično obdobje, Helenizem (religija), Heliocentrični model, Henry More, Heraklit Pontski, Herman Koroški, Hermann Cohen, Heziod, Hilomorfizem, Himera (mesto), Hiparh, Hipas, Hipodam iz Mileta, Hitrost svetlobe, Homeopatija, Homer, Homerjeva Apoteoza, Horror vacui, Hugo Grotius, Hugo Svetoviktorski, Ibn Badža, Ibn Haldun, Ibn Rušd, Iris Murdoch, Italija, Ivan Bessarion, Ivan VI. Kantakuzen, Izak Izraeli ben Solomon, Izidor Seviljski, Izokrat, Jaakko Hintikka, Jacques Maritain, Jagelonska univerza, Jamblih iz Halkide, James Joyce, Janez Duns Skot, Janez Filopon, Janez Vrečko, Jean Buridan, Jean Gerson, Jeklo, Jezikovna performativnost, Jožef Mislej, Johann Reuchlin, John Langshaw Austin, John Locke, John Peckham, John Stuart Mill, Juan Luis Vives, Judovska književnost, Jurij Trebizondski, Kačenosec (ozvezdje), Kalip, Kamalakara, Karizma, Karl Popper, Kartagina (mesto), Kasander Makedonski, Kelti, Kemija, Kinezioterapija, Klasična Grčija, Klasične Atene, Klasicistična književnost, Klasicizem, Klavdij Galen, Klemen Aleksandrijski, Kleomed, Komedija, Komos, Komunizem, Koncept, Konsonanca in disonanca, Kordova, Koturnizem, Kralj Ojdip, Krematistika, Kreutzova družina kometov, Ksenokrat, Kuki Šuzo, Kvintilijan, Las Incantadas, Leo Strauss, Lepota, Levi ben Gershon, Levkip, Licej, Lisasta hijena, Literarna oseba, Logika, Lorenzo Valla, Luce Irigaray, Makedonija (kraljestvo), Margaret Cavendish, Marko Uršič, Marsilij iz Padove, Marsilio Ficino, Martin Heidegger, Maskirni vzorec, Matematična fizika, Matematika, Matija Hvale, Matteo Ricci, Megara, Mehkužci, Melis iz Samosa, Mereologija, Metafizika, Metafora, Metakognicija, Michael Apostolius, Mirko Hribar, Mitilena, Mizoginija, Možgani, Modrost, Mojzes Majmonid, Molekula, Monoteizem, Moralna teologija, Morski ježki, Mortimer J. Adler, Mrtvo morje, Mumijo, Načelo, Nadutost, Naravno pravo, Nasilje v oglaševanju, Nebesna mehanika, Nemezij, Nepotizem, Nevroticizem, Newtonovi zakoni gibanja, Nezemeljsko življenje, Nišida Kitaro, Nicholas Agar, Nicolas Malebranche, Nicole Oresme, Nikolaj iz Damaska, Nikolaj Kopernik, Nikolaj Kuzanski, Nikomahova etika, O duši, O nastanku vrst, O plavajočih telesih, Oblika Zemlje, Obnovljivost, Ockhamova britev, Okrasni pridevek, Organska arhitektura, Oswald Ducrot, Padalstvo, Palazzo Ducale, Urbino, Papež Gregor X., Papež Gregor XIV., Papež Nikolaj V., Parhelij, Pariški disput, Parmenid, Parod, Parodija, Pastoralni koncert (Tizian), Paul Grice, Peripatetiki, Personalizem, Pestum, Petrus Ramus, Philipp Melanchthon, Pierre Abélard, Pierre Corneille, Pietro Pomponazzi, Platon, Podhujke, Poetika, Poetika (Aristotel), Pogum, Polarni sij, Politika, Pomeni imen asteroidov: 6001–6500, Porfirij Tirski, Portretno slikarstvo, Posidonij, Potovanje v času, Praksa, Pravičnost, Primerjalne politike, Procesna filozofija, Protagora, Protislovje, Psihologija, Psihologija oglaševanja, Puni, Ralph Cudworth, Rastline, Razumnost, Realnost, René Descartes, Renesančna filozofija, Renesansa 12. stoletja, Retorika, Robert Boyle, Robert Dolinar, Robert Grosseteste, Rodolphus Agricola, Roger Bacon, Roscelin iz Compiegneja, Rudolf Steiner, Salernska šola zdravstva, Samostan Tatev, Samostan v Suceviți, Sarvepalli Radhakrišnan, Sasanidsko cesarstvo, Saul Kripke, Sedem grških modrecev, Seznam astronomskih vsebin, Seznam filozofov, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikov, Seznam geografov, Seznam grških fizikov, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji, Seznam latinskih izrekov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam medicinskih vsebin, Seznam starogrških filozofov, Seznam zgodovinskih vsebin, Siger Brabantski, Sigmund Freud, Silogizem, Simplikij, Skladnja, Slikarstvo, Sluh, Socializem, Sofoklej, Sokrat, Solon, Solun, Sosigen Peripatetik, Spevzip, Sporočilo svetega zakramenta, Stadij, Stagira, Starogrška arhitektura, Starogrška kitara, Starogrška književnost, Starogrško razumevanje duše, Stilpon iz Megare, Straton, Suženjstvo, Sublimis Deus, Sveti Anzelm, Tales, Tempelj olimpskega Zevsa (Atene), Teofrast, Teološke kreposti, Teolog, Teologija, Termodinamika, Thomas Hobbes, Thomas Linacre, Thomas More, Tiran, Toledska prevajalska šola, Tomaž Akvinski, Tommaso Campanella, Trije filozofi, Um, Umetnost, Univerza v Konstantinoplu, Valentin Kalan, Velika depresivna motnja, Veliki komet iz leta 373 pr. n. št., Vilijem iz Moerbeka, Vilijem iz Ockhama, Visoki srednji vek, Vladimir Sergejevič Solovjov, Voda, Vrlina, Vztrajnost, Zagnanost, Zapisovanje antičnih imen, Zasebnost, Zenon, Zgodnji zemljevidi sveta, Zgodovina števila π, Zgodovina biologije, Zgodovina ekologije, Zgodovina geografije, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovina vrtov, Zgodovina znanosti in tehnike v Španiji, Zlo, Zmernost (vrlina), Znanstvena klasifikacija živih bitij, Zoologija, 1210, 1239, 1240, 1246, 1255, 1269, 1277, 322 pr. n. št., 384 pr. n. št., 7. marec.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti