Kazalo
34 odnosi: Apenini, Boji, Bologna, Bologna (pokrajina), Emilija - Romanja, Etruščani, Ferrara (pokrajina), Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Glavno mesto, Habitat, Istituto Nazionale di Statistica, Italija, Italijanščina, Italijanske dežele, Kanonsko pravo, Karel Veliki, Metropolitanska mesta Italije, Metropolitansko mesto Firence, Metropolitansko območje, Modena (pokrajina), Občina, Padska nižina, Papeška država, Pistoia (pokrajina), Prato (pokrajina), Ravena (pokrajina), Rimsko pravo, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Starorimska civilizacija, Sveto rimsko cesarstvo, Univerza v Bologni, Villanovska kultura.
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Apenini
Boji
thumb Boji (latinsko Boii, grško Βόϊοι) so bili keltsko pleme.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Boji
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Bologna
Bologna (pokrajina)
Pokrajina Bologna (v italijanskem izvirniku Provincia di Bologna, izg. Provinča di Bolonja) je bila ena od devetih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Bologna (pokrajina)
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Emilija - Romanja
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Etruščani
Ferrara (pokrajina)
Pokrajina Ferrara (v italijanskem izvirniku Provincia di Ferrara, izg. Provinča di Ferrara) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Ferrara (pokrajina)
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Friderik I. Barbarossa
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Friderik II. Hohenstaufen
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Glavno mesto
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Habitat
Istituto Nazionale di Statistica
ISTAT (Istituto Nazionale di Statistica) je italijanska državna ustanova za statistiko.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Istituto Nazionale di Statistica
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Italijanščina
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Italijanske dežele
Kanonsko pravo
''Decretum Gratiani'' Kanonsko pravo je zbirka cerkvenih zakonov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj posameznih Cerkva.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Kanonsko pravo
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Karel Veliki
Metropolitanska mesta Italije
Metropolitanska mesta v Italiji (italijansko: città metropolitane d'Italia) so upravne enote Italije, ki delujejo od leta 2015 in so posebna vrsta pokrajine.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Metropolitanska mesta Italije
Metropolitansko mesto Firence
Metropolitansko mesto Firence (italijansko Città Metropolitana di Firenze) je metropolitansko mesto v deželi Toskana v Italiji.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Metropolitansko mesto Firence
Metropolitansko območje
Metropolitansko območje ali metropolitanska regija je območje, ki je sestavljeno iz močno urbaniziranega območja in manj poseljenih okoliških območij.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Metropolitansko območje
Modena (pokrajina)
Pokrajina Modena (v italijanskem izvirniku Provincia di Modena, izg. Provinča di Mòdena) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Modena (pokrajina)
Občina
Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Občina
Padska nižina
Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Padska nižina
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Papeška država
Pistoia (pokrajina)
Pokrajina Pistoia (v italijanskem izvirniku Provincia di Pistoia, izg. Provinča di Pistoja) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Pistoia (pokrajina)
Prato (pokrajina)
Pokrajina Prato (v italijanskem izvirniku Provincia di Prato, izg. Provinča di Prato) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Prato (pokrajina)
Ravena (pokrajina)
Pokrajina Ravena (v italijanskem izvirniku Provincia di Ravenna) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Ravena (pokrajina)
Rimsko pravo
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Rimsko pravo
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Srednjeevropski poletni čas
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Starorimska civilizacija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Sveto rimsko cesarstvo
Univerza v Bologni
Univerza v Bologni, uradno Alma Mater Studiorum - Università di Bologna, je po raznih virih najstarejša univerza v Evropi.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Univerza v Bologni
Villanovska kultura
Villanovska kultura je bila najzgodnejša železnodobna kultura srednje in severne Italije, ki je nenadoma sledila bronastdobni kulturi Terramare in v 7.
Poglej Metropolitansko mesto Bologna in Villanovska kultura