Kazalo
117 odnosi: Adelajda del Vasto, Albenga, Alboin, Alessandria (pokrajina), Ambrož Milanski, Andrej Manfreda, Anton Ukmar (partizan), Apenini, Asti (pokrajina), Azurna obala, Bitka pri Zami, Bitka v Insubriji, Bra (sir), Carrara, Cinque Terre, Cisalpska Galija, Cuneo (pokrajina), Dante Alighieri, Dole, Jura, Druga bitka za Alpe, Emilija - Romanja, Enotri, Etruščansko vazno slikarstvo, Felice Romani, Galija, Garum, Genova, Genova (pokrajina), Genovska republika, Genovski zaliv, Giacomo Filippo Maraldi, Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije, Hajredin Barbarosa, Halštatska kultura, Henrik VII. Luksemburški, Honorij (rimski cesar), Ildibad, Imperia (pokrajina), Italija, Italijanska invazija na Francijo, Italijanska riviera, Italijansko odporniško gibanje, Jezikovne manjšine v Italiji, Katoliška dežela Ligurija, Kinoto, Kraljevina Italija, Krstilnica v Albengu, Kultura zvončastih čaš, La Spezia (pokrajina), La Turbie, ... Razširi indeks (67 več) »
Adelajda del Vasto
Adelajda del Vasto (Adelasia, Azalaïs) je bila kot tretja žena Rogerija I. Sicilskega grofica Sicilije in kot žena Balduina I. Jeruzalemskega kraljica Jeruzalemskega kraljestva.
Poglej Ligurija in Adelajda del Vasto
Albenga
Albenga (ligursko Arbenga; latinsko Albingaunum) je mesto in občina z okoli 24.000 prebivalci ob Genovskem zalivu ob Italijanski rivieri v pokrajini Savona v Liguriji v severni Italiji.
Poglej Ligurija in Albenga
Alboin
Alboin je bil legendarni kralj Langobardov, ki je vladal približno od leta 560 do 572, * 530.
Poglej Ligurija in Alboin
Alessandria (pokrajina)
Pokrajina Alessandria (v italijanskem izvirniku Provincia di Alessandria, izg. Provinča di Alesàndrija) je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Piemont.
Poglej Ligurija in Alessandria (pokrajina)
Ambrož Milanski
Sveti Ambrož Milanski, oziroma Sveti Ambrož (tudi Sveti Ambrozij) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * 339, Trier, Nemčija, † 4. april 397, Milan (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Ligurija in Ambrož Milanski
Andrej Manfreda
Andrej Manfreda, slovenski aktivist TIGR, * 8. november 1908, Kobarid, † 7. julij 1943, Saluzzo (Italija).
Poglej Ligurija in Andrej Manfreda
Anton Ukmar (partizan)
Anton (Tone) Ukmar (partizansko ime Miro), italijansko-slovenski partizan, revolucionar, politični delavec, * 6. december 1900, Prosek pri Trstu, † 21. december 1978, Koper.
Poglej Ligurija in Anton Ukmar (partizan)
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Ligurija in Apenini
Asti (pokrajina)
Pokrajina Asti (v italijanskem izvirniku Provincia di Asti, izg. Provinča di Asti) je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Piemont.
Poglej Ligurija in Asti (pokrajina)
Azurna obala
Zemljevid Azurne obale in krajev ob njej Azúrna obála (okcitansko Còsta d'Azur; italijansko Costa Azzurra), tudi Riviera je del obale Sredozemskega morja na skrajnem jugovzhodu Francije, ki vključuje tudi ozemlje suverene države Monako.
Poglej Ligurija in Azurna obala
Bitka pri Zami
Bitka pri Zami je bil vojaški spopad, ki je potekal okoli 19. oktobra 202 pr. n. št. pri Zami v severni Afriki.
Poglej Ligurija in Bitka pri Zami
Bitka v Insubriji
Bitka v Insubriji v sedanji Lombardiji leta 203 pr. n. št. je bila velika bitka med Kartažani in Rimljani, ki jo je proti koncu druge punske vojne vodil kartažanski general Mago Barka, sin Hamilkarja Barke in brat Hanibala Barke.
Poglej Ligurija in Bitka v Insubriji
Bra (sir)
Bra je vrsta italijanskega mehkega sira ali trdega sira.
Poglej Ligurija in Bra (sir)
Carrara
Carrara je mesto in občina v pokrajini Massa-Carrara v Toskani (Italija), znano po belem ali modro-sivem marmorju, ki ga pridobivajo v tamkajšnjih kamnolomih.
Poglej Ligurija in Carrara
Cinque Terre
Cinque Terre (ital. izgovor) je naziv 18-kilometrskega pasu severozahodne obale Ligurskega morja v Italiji s številnimi zalivi in plažami, obdanimi s strmim reliefom.
Poglej Ligurija in Cinque Terre
Cisalpska Galija
Cisalpska Galija (latinsko: Gallia Cisalpina, včasih tudi Gallia Citerior ali Gallia Togata), rimska provinca do leta 41 pr.
Poglej Ligurija in Cisalpska Galija
Cuneo (pokrajina)
Pokrajina Cuneo (v italijanskem izvirniku Provincia di Cuneo, izg. Provinča di Kùneo) je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Piemont.
Poglej Ligurija in Cuneo (pokrajina)
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Poglej Ligurija in Dante Alighieri
Dole, Jura
Dole je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, podprefektura departmaja Jura.
Poglej Ligurija in Dole, Jura
Druga bitka za Alpe
Druga bitka za Alpe (francosko: deuxième bataille des Alpes; italijansko: seconda battaglia delle Alpi) je bila vojaška kampanja med združenimi silami Tretjega rajha in Italijanske socialne republike ter ponovno ustanovljene Francoske republike pod vodstvom Charlesa de Gaulla.
Poglej Ligurija in Druga bitka za Alpe
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Ligurija in Emilija - Romanja
Enotri
Enotri so bili staro italsko pleme, naseljeno v južni Italiji od Pestruma do južne Kalabrije.
Poglej Ligurija in Enotri
Etruščansko vazno slikarstvo
Etruščansko vazno slikarstvo je bilo izdelano med 7.
Poglej Ligurija in Etruščansko vazno slikarstvo
Felice Romani
Felice Romani, italijanski pesnik in libretist, * 31. januar 1788, Genova, Italija, † 28. januar 1865, Moneglia (Ligurija) Italija.
Poglej Ligurija in Felice Romani
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Ligurija in Galija
Garum
Ruševine tovarne garuma v Baelo Claudia, Španija Garum je fermentirana ribja omaka, ki se je kot začimba uporabljala v feničanski, starogrški, rimski, kartažanski in bizantinski kuhinji.
Poglej Ligurija in Garum
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Poglej Ligurija in Genova
Genova (pokrajina)
Provinca Genova (italijansko Provincia di Genova) je bila provinca v italijanski regiji Ligurija.
Poglej Ligurija in Genova (pokrajina)
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Ligurija in Genovska republika
Genovski zaliv
Zemljevid Genovskega zaliva Genovski zaliv (italijansko: Golfo di Genova) je nejsevernejši del Ligurskega morja, ki se razprostira ob obali Ligurije od Imperie na zahodu do La Spezie na vzhodu.
Poglej Ligurija in Genovski zaliv
Giacomo Filippo Maraldi
Giacomo Filippo Maraldi (tudi Jacques Philippe Maraldi), francosko-italijanski astronom in matematik, * 21. avgust 1665, Perinaldo, Ligurija, Italija, † 1. december 1729.
Poglej Ligurija in Giacomo Filippo Maraldi
Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije
Razhajanje sever – jug je v Italiji oznaka za velike gospodarske in socialne razlike med severnimi deželami in južno ter otočno Italijo.
Poglej Ligurija in Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije
Hajredin Barbarosa
Hajredin Barbarosa (arabsko خير الدين بربروس, Khayr ad-Din Barbarus) ali Barbarosa Hajredin Paša (turško Barbaros Hayrettin Paşa), rojen kot Hizr ali Hidr, je bil osmanski gusar in kasneje veliki admiral osmanske vojne mornarice, * okoli 1478, Lesbos, Osmansko cesarstvo † 4.
Poglej Ligurija in Hajredin Barbarosa
Halštatska kultura
Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.
Poglej Ligurija in Halštatska kultura
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Poglej Ligurija in Henrik VII. Luksemburški
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Ligurija in Honorij (rimski cesar)
Ildibad
Ildibad, včasih tudi Hildebad (latinsko, grško, Ildíbados) je bil leta 540–541 kralj italskega Ostrogotskega kraljestva, * ni znano, † 541.
Poglej Ligurija in Ildibad
Imperia (pokrajina)
Pokrajina Imperia (v italijanskem izvirniku Provincia di Imperia, izg. Provinča di Impèrja) je ena od štirih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Ligurija.
Poglej Ligurija in Imperia (pokrajina)
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Ligurija in Italija
Italijanska invazija na Francijo
Italijanska invazija na Francijo, imenovana tudi bitka za Alpe, je bila prva večja italijanska bitka v drugi svetovni vojni in zadnji večji spopad v bitki za Francijo.
Poglej Ligurija in Italijanska invazija na Francijo
Italijanska riviera
Ligurija in Italijanska riviera Pristanišče v Portofinu Italijanska riviera ali Ligurska riviera (italijansko: Riviera ligure) označuje področje ligurske obale vzhodno in zahodno od Genove.
Poglej Ligurija in Italijanska riviera
Italijansko odporniško gibanje
Italijansko odporniško gibanje je bilo politično in vojaško ilegalno delovanje proti fašizmu, ki se je po kapitulaciji Kraljevine Italije septembra 1943 razvilo vzdolž vsega Apeninskega polotoka.
Poglej Ligurija in Italijansko odporniško gibanje
Jezikovne manjšine v Italiji
V Italiji je veliko jezikovnih manjšin, ki pripadajo različnim jezikovnim skupinam.
Poglej Ligurija in Jezikovne manjšine v Italiji
Katoliška dežela Ligurija
Katoliška dežela Ligurija je skupno ime za škofije in nadškofije v istoimenski italijanski deželi Ligurija (Regione Liguria).
Poglej Ligurija in Katoliška dežela Ligurija
Kinoto
Kinoto (znanstveno ime Citrus x aurantium myrtifolia)) je agrum iz rodu Citrus (družina Rutaceae). Strokovnjaki si niso enotni o njegovem izvoru. Prevladuje mnenje, da gre za mutacijo v razvoju grenke pomaranče, ki je s časom privedla do današnje obstojne in strokovno opredeljene varietete.
Poglej Ligurija in Kinoto
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Ligurija in Kraljevina Italija
Krstilnica v Albengu
krstilnica v Albengu je paleokrščanska verska struktura v kraju Albenga, pokrajini Savona, v regiji Ligurija v severni Italiji.
Poglej Ligurija in Krstilnica v Albengu
Kultura zvončastih čaš
Kultura zvončastih čaš (včasih skrajšano kultura čaš, ljudstvo čaš ali nemško Glockenbecherkultur) okoli 2800 do 1800 pr.
Poglej Ligurija in Kultura zvončastih čaš
La Spezia (pokrajina)
Pokrajina La Spezia (v italijanskem izvirniku Provincia di La Spezia, izg. Provinča di Laspècja) je ena od štirih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Ligurija.
Poglej Ligurija in La Spezia (pokrajina)
La Turbie
La Turbie je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-Maritimes regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Ligurija in La Turbie
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Ligurija in Langobardi
Le Vigan
Le Vigan (okcitansko Lo Vigan) je naselje in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, podprefektura departmaja Gard.
Poglej Ligurija in Le Vigan
Leopold Doljak
Leopold Doljak, slovenski avtoprevoznik, organist in zborovodja, * 25. junij 1904, Grgar, † 29. junij 1952, Chiavari, Ligurija.
Poglej Ligurija in Leopold Doljak
Ligurščina
Ligurščina (ligursko ligure ali lengua ligure) je galoitalski jezik, ki se govori v Liguriji v severni Italiji, delih sredozemske obale Francije, Monaku in vaseh Carloforte in Calasetta na Sardiniji.
Poglej Ligurija in Ligurščina
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Ligurija in Liguri
Ligurska republika
Ligurska republika je bila kratkotrajna francoska sestrska republika osnovana 4.
Poglej Ligurija in Ligurska republika
Ligurske Alpe
Položaj Ligurskih Alp v Alpah Ligurske Alpe so do 2.600 m visoke gore v severozahodni Italiji med obalo in Torinom.
Poglej Ligurija in Ligurske Alpe
Ligursko morje
Ligursko morje - zemljevid Ligúrsko mórje je del Sredozemskega morja, ki je na severu omejen s Francosko riviero (Azurna obala) in Ligurijo na celini, na jugu pa z otokoma Korzika in Elba, mimo katerih preide v Tirensko morje.
Poglej Ligurija in Ligursko morje
Ljudstva antične Italije
Ljudstva antične Italije je skupno poimenovanje kultur in etnij, ki so naseljevale Apeninski polotok pred nastankom Rima.
Poglej Ligurija in Ljudstva antične Italije
Lucca
Lucca (italijanski izgovor: lukka) je mesto in občina v Toskani v osrednji Italiji, ob reki Serchio, v rodovitni ravnini blizu Ligurskega morja.
Poglej Ligurija in Lucca
Malahijeve prerokbe
Simbolična predstavitev Malahijevih prerokbSamostanska cerkev Metten, Spodnja Bavarska, 1724 Zadnji del Malahijevih prerokb v ''Lignum vitae'' (1595) svetega Malahija, ki mu pripisujejo avtorstvo prerokb Malahijeve prerokbe (Prophetia Sancti Malachiae Archiepiscopi, de Summis Pontificibus, Prophecy of the Popes; slovensko: Prerokbe svetega nadškofa Malahija o papežih) so vrsta 112 kratkih, skrivnostnih rekel oziroma gesel v latinščini, ki prerokujejo o papežih (vključujoč nekatere protipapeže), začenši s Celestinom II.
Poglej Ligurija in Malahijeve prerokbe
Marcellino Devetak
Marcellino Devetak, slovenski javni delavec, * 9. april 1922, Vrh sv. Mihaela, Italija, † 31. december 1983, Vrh sv.
Poglej Ligurija in Marcellino Devetak
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Ligurija in Marseille
Massa - Carrara (pokrajina)
Pokrajina Massa - Carrara (v italijanskem izvirniku Provincia di Massa-Carrara je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana. Meji na severu z deželo Emilija - Romanja, na vzhodu s pokrajino Lucca, na jugu z Ligurskim morjem in na zahodu z deželo Ligurija.
Poglej Ligurija in Massa - Carrara (pokrajina)
Most Morandi
Most Morandi (italijansko Ponte Morandi), uradno Viadukt Polcevera (italijansko Viadotto Polcevera), je bil avtocestni viadukt v Genovi, zgrajen med letoma 1963 in 1967.
Poglej Ligurija in Most Morandi
Mougins
Mougins (okcitansko/provansalsko Mogins/Mougin) je mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-Maritimes regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Ligurija in Mougins
Mreža geoparkov Evrope
Evropski geoparki, znani tudi kot EGN, je nadnacionalno partnerstvo geoparkov po Evropi, nastalo v letu 2000, da zagotovi vzajemno podporo obstoječim in potencialnim geoparkom po vsej celini.
Poglej Ligurija in Mreža geoparkov Evrope
Nemške obrambne linije v Italiji
Med drugo svetovno vojno je Nemčija pripravila vrsto obrambnih linij preko vsega Apeninskega polotoka, v predvidevanju možnosti zavezniške invazije na Italijo, ki se je kasneje tudi zgodila.
Poglej Ligurija in Nemške obrambne linije v Italiji
NUTS 1
NUTS 1 je najvišja raven sistema klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski uniji (NUTS).
Poglej Ligurija in NUTS 1
Otočje Sulcis
Otočje Sulcis (v italijanskem izvirniku Arcipelago del Sulcis), je skupina sedmih otokov v Sardinskem morju, zahodno od mesta Carbonia.
Poglej Ligurija in Otočje Sulcis
Palmovke
Palmovke (Arecaceae /ærəkeɪsiˌaɪ, -siːˌiː/) je družina večletnih cvetočih rastlin v redu enokaličnic Arecales.
Poglej Ligurija in Palmovke
Papež Benedikt VIII.
Papež Benedikt VIII. ((Papa Benedictus Octavus) rojen kot Teofilakt II. Tuskulski (Theophylactus Secundus Tusculanus; Teofilatto II dei Conti di Tuscolo), je bil italijaski papež, * okrog 980, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo), † 9. april 1024, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Ligurija in Papež Benedikt VIII.
Papež Gregor XII.
Papež Gregor XII. (rojen kot Angelo Correr; tudi Angelo Corrario), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1327, Benetke (Beneška republika); † 18. oktober 1417, Recanati (Marke, Papeška država danes: Italija).
Poglej Ligurija in Papež Gregor XII.
Papež Nikolaj V.
Papež Nikolaj V. (rojen kot Tommaso Parentucelli), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 15. november 1397, Sarzana, † 24. marec 1455, Rim.
Poglej Ligurija in Papež Nikolaj V.
Papež Sikst IV.
Papež Sikst IV. (Francesco della Rovere, OFMConv), italijanski rimskokatoliški minorit, kardinal in papež, * 21. julij 1414, Celle, † 12. avgust 1484, Rim.
Poglej Ligurija in Papež Sikst IV.
Parma (pokrajina)
Pokrajina Parma (v italijanskem izvirniku Provincia di Parma, izg. Provinča di Parma) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Ligurija in Parma (pokrajina)
Penantit
Penantit je z manganom bogat silikatni mineral iz kloritne skupine s kemijsko formulo (Mn5Al)(Si3Al)O10(OH)8, ki je nastal z metamorfiranjem ali hidrotermalim preperavanjem manganovih sedimentov.
Poglej Ligurija in Penantit
Pentapolis
Pentapolis (iz grškega - pet in - mesto, država) je geografska in/ali politična zveza petih mest.
Poglej Ligurija in Pentapolis
Pesto (začimba)
Genovski pesto v kozarčku Pésto je začimbna omaka v obliki paste.
Poglej Ligurija in Pesto (začimba)
Piacenza (pokrajina)
Pokrajina Piacenza (v italijanskem izvirniku Provincia di Piacenza) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Ligurija in Piacenza (pokrajina)
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ligurija in Piemont
Pokrajine Italije
Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.
Poglej Ligurija in Pokrajine Italije
Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.
Poglej Ligurija in Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pomorske republike
Pomorske republike v dvanajstem stoletju. Venezia.
Poglej Ligurija in Pomorske republike
Porto Venere
Porto Venere (do leta 1991 Portovenere) je mesto in občina na italijanski ligurski obali v pokrajini La Spezia.
Poglej Ligurija in Porto Venere
Prato Nevoso
Prato Nevoso Prato Nevoso je zimsko-športno središče v severni Italiji.
Poglej Ligurija in Prato Nevoso
Primorske Alpe
Primôrske Alpe je gorovje v jugozahodnih Alpah.
Poglej Ligurija in Primorske Alpe
Rimska Italija
Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.
Poglej Ligurija in Rimska Italija
Sandro Pertini
Alessandro Giuseppe Antonio Pertini, znan kot Sandro Pertini, italijanski politik, partizan in novinar, * 25. september 1896, Stella, Ligurija, Kraljevina Italija, † 24. februar 1990, Rim, Italija.
Poglej Ligurija in Sandro Pertini
Saona (otok)
Otok Saona (šp. Isla Saona) je tropski otok nedaleč stran od skrajnega jugovzhodnega dela Dominikanske republike.
Poglej Ligurija in Saona (otok)
Sardinci
Sardinci.
Poglej Ligurija in Sardinci
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Ligurija in Sardinija
Sarzana
Sarzana (emiliansko Sarzana, ligursko Sarzann-a) je mesto in občina z okoli 22.000 prebivalci ter nekdanja kratkotrajna katoliška škofija v pokrajini La Spezia, v deželi Ligurija, v severozahodni Italiji, 15 kilometrov vzhodno od La Spezije, ob železniški progi v Piso, na točki, kjer se železniška proga proti Parmi odcepi na sever.
Poglej Ligurija in Sarzana
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Ligurija in Savoja
Savona (pokrajina)
Pokrajina Savona (italijansko Provincia di Savona, izg. Provinča di Savona) je ena od štirih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Ligurija.
Poglej Ligurija in Savona (pokrajina)
Seznam občin italijanske dežele Ligurija
V seznamu so naštete občine v italijanski deželi Ligurija v izvirni obliki.
Poglej Ligurija in Seznam občin italijanske dežele Ligurija
Seznam otokov v Italiji
Seznam otokov v Republiki Italiji.
Poglej Ligurija in Seznam otokov v Italiji
Seznam papežev
Južni Koreji Svetega sedeža Seznam papežev Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Ligurija in Seznam papežev
Seznam vrst testenin
*.
Poglej Ligurija in Seznam vrst testenin
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Ligurija in Slovenski eksonimi
Smokvova opuncija
Smokvova opuncija (znanstveno ime Opuntia ficus-indica), zastarelo: »indijska figa, indijska smokva«, je najbolj razširjena vrsta kaktusovk iz rodu Opuntia, že dolgo pa udomačena rastlinska vrsta, ki se goji v sušnih in polsušnih delih sveta, hkrati pa je komercialno najpomembnejša kaktusovka.
Poglej Ligurija in Smokvova opuncija
Solna cesta
Solna cesta (znana tudi kot solna pot, slana pot ali trgovska pot s soljo) se nanaša na katero koli prazgodovinsko in zgodovinsko trgovsko pot, po kateri so osnovno sol prevažali v regije, kjer je ni bilo.
Poglej Ligurija in Solna cesta
Spomenik (kolesarstvo)
Spomeniki je ime za pet enodnevnih klasičnih kolesarskih dirk, ki veljajo za najstarejše, najdaljše, najtežje in najprestižnejše enodnevne dirke v moškem kolesarstvu, dolge med 240 in 300 kilometrov.
Poglej Ligurija in Spomenik (kolesarstvo)
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Ligurija in Sredozemsko morje
Stolnica svetega Odrešenika, Aix
Stolnica sv.
Poglej Ligurija in Stolnica svetega Odrešenika, Aix
Stolnica v Albengu
Stolnica v Albengu (italijansko: Cattedrale di San Michele Arcangelo ali Duomo di Albenga) je rimskokatoliška stolnica, posvečena svetemu Mihaelu v mestu Albenga v pokrajini Savona in regiji Ligurija v Italiji.
Poglej Ligurija in Stolnica v Albengu
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Ligurija in Sveto rimsko cesarstvo
Ticinum
Konstantinov zlatnik, kovan v Ticinumu leta 313 Ticinum, sodobna Pavia, je bil antično mesto v Transpadanski Galiji ob reki z enakim imenom (sodobni Ticino), malo pred njenim izlivom v reko Pad.
Poglej Ligurija in Ticinum
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ligurija in Toskana
Upravna delitev Italije
'''Italijanska republika''' je upravno razdeljena na 20 dežel, ki so razdeljene na 110 pokrajin, od katerih so tri še v pripravi.
Poglej Ligurija in Upravna delitev Italije
Veronski seznam
Veronski seznam (latinsko Laterculus Veronensis) je seznam rimskih provinc od vladavine cesarjev Dioklecijana in Konstantina I. Seznam je ohranjen samo na prepisu iz 7.
Poglej Ligurija in Veronski seznam
Vilfredo Pareto
Vilfredo Federico Damaso Pareto (rojen Wilfried Fritz), italijanski ekonomist, sociolog in filozof, * 15. julij 1848, Francija, † 19. avgust 1923, Céligny, Švica.
Poglej Ligurija in Vilfredo Pareto
Villefranche-de-Rouergue
Villefranche-de-Rouergue (okcitansko Vilafranca de Roergue) je naselje in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Aveyron.
Poglej Ligurija in Villefranche-de-Rouergue
Villefranche-sur-Mer
Villefranche-sur-Mer (okcitansko/provansalsko Vilafranca de Mar) je francosko pristaniško naselje in občina ob Sredozemskem morju v departmaju Alpes-Maritimes.
Poglej Ligurija in Villefranche-sur-Mer
Zgodovina Italije
Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.
Poglej Ligurija in Zgodovina Italije
1284
1284 (MCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ligurija in 1284
356 Ligurija
356 Ligurija (mednarodno ime je 356 Liguria) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Ligurija in 356 Ligurija