Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Goslar

Index Goslar

Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.

Kazalo

  1. 60 odnosi: Šmalkaldenska zveza, Češka, Berlinski zid, Binkošti, Braunschweig, Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar, Cesarska neposrednost, Dunajski kongres, Filip Švabski, Francija, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Grobni pridatek, Hannover, Hansa, Heinrich Heine, Henrik II. Sveti, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Nemški, Henrik Lev, Henrik V. Nemški, Hladna vojna, Hohenzollerji, Izrael, Jaroslav Modri, Johann Wolfgang von Goethe, Karel V. Habsburški, Köln, Koncentracijsko taborišče Buchenwald, Konrad II. Nemški, Konrad III. Nemški, Kraljeva pfalca, Kraljeva pfalca, Goslar, Lotar Supplinburški, Ludvik IV. Wittelsbaški, Luftwaffe (Wehrmacht), Maurice Saški, Napoleonske vojne, Nemčija, Nemčija med letoma 1945 in 1949, Oton II., Papež Viktor II., Peter Orseolo, Poljska, Rammelsberg, Reformacija, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Rimsko cesarstvo, Rodbina Welf, Saška - Anhalt, ... Razširi indeks (10 več) »

Šmalkaldenska zveza

Šmalkaldenska zveza je zveza, ki so jo sklenili protestantski knezi in mesta pod vodstvom saškega volilnega kneza Ivana Stanovitnega in hessenskega deželnega grofa Filipa I. proti cesarju Karlu V. v obrambo protestantske vere.

Poglej Goslar in Šmalkaldenska zveza

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Poglej Goslar in Češka

Berlinski zid

Potek Berlinskega zidu Berlinski zid (uradno ime, v prevodu antifašistična zaščitna ovira), je bila prepreka, dolga preko 150 km, ki je med letoma 1961 in 1989 delila vzhodni in zahodni Berlin.

Poglej Goslar in Berlinski zid

Binkošti

Binkošti ali praznik Svetega Duha (tudi »praznik tednov«) je praznični dan v cerkvenem koledarju.

Poglej Goslar in Binkošti

Braunschweig

Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.

Poglej Goslar in Braunschweig

Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar

Cerkev, znana kot stolnica v Goslarju, je bila kolegijska cerkev svetega Simona in svetega Jude v mestu Goslar v Nemčiji.

Poglej Goslar in Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar

Cesarska neposrednost

Ukaz iz 1226, s katerim Friderik II., Sveti rimski cesar daje status cesarske neposrednosti mestu Lübeck Cesarska neposrednost (nemško: Reichsfreiheit ali Reichsunmittelbarkeit) je bil privilegiran fevdalni in politični status, ki so ga lahko dobila cesarska mesta, verski subjekti, fevdalna poglavarstva ali manjša gospostva v okviru Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Goslar in Cesarska neposrednost

Dunajski kongres

Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.

Poglej Goslar in Dunajski kongres

Filip Švabski

Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).

Poglej Goslar in Filip Švabski

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Goslar in Francija

Friderik I. Barbarossa

Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.

Poglej Goslar in Friderik I. Barbarossa

Friderik II. Hohenstaufen

Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).

Poglej Goslar in Friderik II. Hohenstaufen

Grobni pridatek

Grobni pridatki (arheologija in antropologija) so predmeti pokopani skupaj s pokojnikom.

Poglej Goslar in Grobni pridatek

Hannover

Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.

Poglej Goslar in Hannover

Hansa

''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.

Poglej Goslar in Hansa

Heinrich Heine

Heinrich Heine, nemški romantični pesnik, * 13. december 1797, Düsseldorf, Nemčija, † 17. februar 1856, Pariz, Francija.

Poglej Goslar in Heinrich Heine

Henrik II. Sveti

Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.

Poglej Goslar in Henrik II. Sveti

Henrik III. Nemški

Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.

Poglej Goslar in Henrik III. Nemški

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.

Poglej Goslar in Henrik IV. Nemški

Henrik Lev

Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.

Poglej Goslar in Henrik Lev

Henrik V. Nemški

Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.

Poglej Goslar in Henrik V. Nemški

Hladna vojna

Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.

Poglej Goslar in Hladna vojna

Hohenzollerji

Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.

Poglej Goslar in Hohenzollerji

Izrael

Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.

Poglej Goslar in Izrael

Jaroslav Modri

Jaroslav Vladimirovič ali Jaroslav I. Kijevski ali Jaroslav Modri (rusko: Ярослав Мудрый), kijevski veliki knez, * okrog 978, † 20. februar 1054.

Poglej Goslar in Jaroslav Modri

Johann Wolfgang von Goethe

Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.

Poglej Goslar in Johann Wolfgang von Goethe

Karel V. Habsburški

Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.

Poglej Goslar in Karel V. Habsburški

Köln

Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Poglej Goslar in Köln

Koncentracijsko taborišče Buchenwald

Taboriščniki na zboru Buchenwald (dobesedni prevod 'bukov gozd') je bilo nacistično koncentracijsko taborišče, ustanovljeno julija 1937 na vzpetini v bližini mesta Weimar, Nemčija.

Poglej Goslar in Koncentracijsko taborišče Buchenwald

Konrad II. Nemški

Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.

Poglej Goslar in Konrad II. Nemški

Konrad III. Nemški

Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.

Poglej Goslar in Konrad III. Nemški

Kraljeva pfalca

Izraz cesarjeva pfalca (nemško Kaiserpfalz – 'cesarska palača') ali kraljeva pfalca (nemško Königspfalz – 'kraljeva palača') se nanaša na več posesti na območju Svetega rimskega cesarstva, ki so bili začasni, sekundarni sedeži moči svetega rimskega cesarja v zgodnjem in visokem srednjem veku.

Poglej Goslar in Kraljeva pfalca

Kraljeva pfalca, Goslar

Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.

Poglej Goslar in Kraljeva pfalca, Goslar

Lotar Supplinburški

Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.

Poglej Goslar in Lotar Supplinburški

Ludvik IV. Wittelsbaški

Ludvik IV.

Poglej Goslar in Ludvik IV. Wittelsbaški

Luftwaffe (Wehrmacht)

Luftwaffe (LW) je ime nemškega vojnega letalstva v času Tretjega rajha in je bil poleg armade, Heera in mornarice, Kriegsmarine sestavni del oboroženih sil, Wehrmachta.

Poglej Goslar in Luftwaffe (Wehrmacht)

Maurice Saški

Maurice Saški (Moritz von Sachsen), nemški vojskovodja in vojaški teoretik v francoski službi, * 28. oktober 1696, Goslar, † 30. november 1750 Château de Chambord.

Poglej Goslar in Maurice Saški

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Poglej Goslar in Napoleonske vojne

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Goslar in Nemčija

Nemčija med letoma 1945 in 1949

Razdelitev Nemčije leta 1945 Potsdamska konferenca je avgusta 1945 določila, da se ozemlje premagane Nemčije razdeli na štiri cone pod okupacijo zmagovalcev, to je Sovjetske zveze, ZDA, Združenega Kraljestva in Francije.

Poglej Goslar in Nemčija med letoma 1945 in 1949

Oton II.

Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.

Poglej Goslar in Oton II.

Papež Viktor II.

Papež Viktor II. ((Papa Victor Secundus) rojen kot Gebhard von Calw, Dollnstein und Hirschberg (Gebhard comte de Calw, Dollnstein et Hirschberg), je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1017, Nordgau ((Bavarska,Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo), † 28. julij 1057 Arezzo (Toskana, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).

Poglej Goslar in Papež Viktor II.

Peter Orseolo

Peter Orseolo, Peter Benečan, Peter I. ((Velencei) Péter) ogrski kralj (1038-1041 in 1044-1046).

Poglej Goslar in Peter Orseolo

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Goslar in Poljska

Rammelsberg

Rammelsberg je hrib visok 635 metrov na severnem robu območja hribovja Harz, južno od zgodovinskega mesta Goslar v severni Nemčiji oziroma Spodnji Saški.

Poglej Goslar in Rammelsberg

Reformacija

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Poglej Goslar in Reformacija

Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)

Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Goslar in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Goslar in Rimsko cesarstvo

Rodbina Welf

Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.

Poglej Goslar in Rodbina Welf

Saška - Anhalt

Saška - Anhalt (uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.

Poglej Goslar in Saška - Anhalt

Salijci

Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.

Poglej Goslar in Salijci

Skrilavec

Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.

Poglej Goslar in Skrilavec

Spodnja Saška

Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.

Poglej Goslar in Spodnja Saška

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Poglej Goslar in Srebro

Staufovci

Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).

Poglej Goslar in Staufovci

Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer

Stolnica v Speyerju Jugozahodni pogled. Novejša fasada jasno izstopa od starejšega dela. Pogled iz zraka Stolnica v Speyerju, uradno Kaiserdom Basilika der Himmelfahrt und St.

Poglej Goslar in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer

Svobodno cesarsko mesto

V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.

Poglej Goslar in Svobodno cesarsko mesto

Unescova svetovna dediščina

Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.

Poglej Goslar in Unescova svetovna dediščina

William Wordsworth

William Wordsworth, angleški pesnik, * 7. april 1770, Cockermouth, Anglija, † 23. april 1850, Ambleside, Anglija Zbirka pesmi Lyrical Ballads (slovensko Lirične balade), ki jo je izdal leta 1798 s Samuelom Taylorjem Coleridgeom, velja za začetek obdobja romantike v angleški književnosti.

Poglej Goslar in William Wordsworth

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Poglej Goslar in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

, Salijci, Skrilavec, Spodnja Saška, Srebro, Staufovci, Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer, Svobodno cesarsko mesto, Unescova svetovna dediščina, William Wordsworth, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.