Kazalo
26 odnosi: Apsida, Bazilika (zgradba), Benediktinci, Binkošti, Cesarski prestol, Goslar, Friderik I. Barbarossa, Goslar, Henrik II. Sveti, Henrik III. Nemški, Kanonik, Korna pregrada, Kraljeva pfalca, Goslar, Križni hodnik, Kripta, Nemčija, Oton II., Papež Viktor II., Prezbiterij, Rammelsberg, Refektorij, Ren, Rod (mitologija), Romanska arhitektura, Salijci, Svobodno cesarsko mesto, Westwerk.
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Apsida
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Bazilika (zgradba)
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Benediktinci
Binkošti
Binkošti ali praznik Svetega Duha (tudi »praznik tednov«) je praznični dan v cerkvenem koledarju.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Binkošti
Cesarski prestol, Goslar
Cesarjev prestol (nemško Kaiserstuhl) je nastal med letoma 1060 in 1080 in je bil prestol nemških cesarjev in kraljev v kolegijski cerkvi svetega Simona in Jude (stolnica v Goslarju), ki je pripadal območju kraljeve pfalce v Goslarju.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Cesarski prestol, Goslar
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Friderik I. Barbarossa
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Goslar
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Henrik II. Sveti
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Henrik III. Nemški
Kanonik
Kanonik je krščanski duhovnik, ki ga škof imenuje za svojega svetovalca.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Kanonik
Korna pregrada
Korna pregrada je skupna značilnost poznosrednjeveške cerkvene arhitekture.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Korna pregrada
Kraljeva pfalca, Goslar
Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Kraljeva pfalca, Goslar
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Križni hodnik
Kripta
Kripta Kripta (lat. Crypta iz grške κρύπτη kryptē 'skrito v oboku) je v arhitekturi kamnita komora ali prostor v tleh za pokopni obok, ki lahko vsebuje sarkofage, krste ali relikvije.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Kripta
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Nemčija
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Oton II.
Papež Viktor II.
Papež Viktor II. ((Papa Victor Secundus) rojen kot Gebhard von Calw, Dollnstein und Hirschberg (Gebhard comte de Calw, Dollnstein et Hirschberg), je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1017, Nordgau ((Bavarska,Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo), † 28. julij 1057 Arezzo (Toskana, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Papež Viktor II.
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Prezbiterij
Rammelsberg
Rammelsberg je hrib visok 635 metrov na severnem robu območja hribovja Harz, južno od zgodovinskega mesta Goslar v severni Nemčiji oziroma Spodnji Saški.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Rammelsberg
Refektorij
Refektorij v samostanu v Tomarju, Portugalska Refektorij (iz latinskega refectus, osvežitev) je jedilnica, zlasti v samostanih, internatih in akademskih ustanovah.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Refektorij
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Ren
Rod (mitologija)
Rod je slovanski bog, ki je omenjen v tekstih v stari cerkveni slovanščini uperjenih proti staroverju.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Rod (mitologija)
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Romanska arhitektura
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Salijci
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Svobodno cesarsko mesto
Westwerk
Sv. Pantaleon, Köln (Nemčija): zunanjost Westwerk (iz nemščine, dobesedno zahodna zgradba) je del cerkvenega poslopja, s katerim se je v karolinški dobi opremljala zahodna stran pomembnejših cerkva.
Poglej Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Westwerk
Prav tako znan kot Stolnica v Goslarju.