Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Kraljeva pfalca, Goslar
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Kraljeva pfalca, Goslar še 17 stvari v skupni (v Unijapedija): Apsida, Bazilika (zgradba), Cesarski prestol, Goslar, Friderik I. Barbarossa, Goslar, Henrik II. Sveti, Henrik III. Nemški, Kripta, Nemčija, Papež Viktor II., Prezbiterij, Rammelsberg, Ren, Rod (mitologija), Romanska arhitektura, Salijci, Westwerk.
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Apsida in Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar · Apsida in Kraljeva pfalca, Goslar ·
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Bazilika (zgradba) in Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar · Bazilika (zgradba) in Kraljeva pfalca, Goslar ·
Cesarski prestol, Goslar
Cesarjev prestol (nemško Kaiserstuhl) je nastal med letoma 1060 in 1080 in je bil prestol nemških cesarjev in kraljev v kolegijski cerkvi svetega Simona in Jude (stolnica v Goslarju), ki je pripadal območju kraljeve pfalce v Goslarju.
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Cesarski prestol, Goslar · Cesarski prestol, Goslar in Kraljeva pfalca, Goslar ·
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Friderik I. Barbarossa · Friderik I. Barbarossa in Kraljeva pfalca, Goslar ·
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Goslar · Goslar in Kraljeva pfalca, Goslar ·
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Henrik II. Sveti · Henrik II. Sveti in Kraljeva pfalca, Goslar ·
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem. Prenos oblasti je tako potekal mirno, brez zapletov, ne pa tudi vladanje. Pri vladanju se je, tako kot njegovi predhodniki, opiral na cerkvene kneze. Brez predsodkov je sam nastavljal škofe. Pa tudi vojvode je imenoval kar sam, brez volitev in ne da bi se prej posvetoval z domačim plemstvom. Po smrti lotarinškega vojvode Gozela je njegovemu sinu, Gotfridu Bradatemu, dodelil le polovico očetovega fevda. Gotfrid se mu je uprl z vojsko in v spopad pritegnil tudi sosednje plemstvo. Spor se je v presledkih vlekel vse do Henrikove smrti. Podreditev Češke je Henrik dosegel z vojsko; to pa se mu ni posrečilo na Ogrskem. Henrik je obnovil cesarsko oblast v Italiji. Odpravil je cerkveni razkol tako, da je odstavil tri papeže, ki so si lastili pontifikat, in postavil svojega, nemškega papeža Klemena II., pristaša klinijske reforme, ki jo je tudi Henrik podpiral. Papež Klemen II. ga je kronal za cesarja. Henrikov način vladanja je med nemškimi knezi povzročal vse več nezadovoljstva. Med njegovim drugim pohodom v Italijo so proti cesarju skovali zaroto, ki pa je propadla, potem ko sta na hitro, eden za drugim, umrla glavna protagonista (Konrad I. Bavarski in Welf Koroški). Henrikovo razmeroma zgodnjo smrt so mnogi zgodovinarji ocenjevali kot katastrofo, ki je ob šele šestletnem nasledniku, Henriku IV., ki ni imel priložnosti vladarsko dozoreti, pripeljala do investiturnega boja.
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Henrik III. Nemški · Henrik III. Nemški in Kraljeva pfalca, Goslar ·
Kripta
Kripta Kripta (lat. Crypta iz grške κρύπτη kryptē 'skrito v oboku) je v arhitekturi kamnita komora ali prostor v tleh za pokopni obok, ki lahko vsebuje sarkofage, krste ali relikvije.
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Kripta · Kraljeva pfalca, Goslar in Kripta ·
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Nemčija · Kraljeva pfalca, Goslar in Nemčija ·
Papež Viktor II.
Papež Viktor II. ((Papa Victor Secundus) rojen kot Gebhard von Calw, Dollnstein und Hirschberg (Gebhard comte de Calw, Dollnstein et Hirschberg), je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1017, Nordgau ((Bavarska,Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo), † 28. julij 1057 Arezzo (Toskana, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija). Papež je bil od 13. aprila 1055 do svoje smrti 28. julija 1057. Bil je peti nemški papež v zgodovini, a po vrsti četrti, ki je uresničeval gregorijansko reformo.
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Papež Viktor II. · Kraljeva pfalca, Goslar in Papež Viktor II. ·
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Prezbiterij · Kraljeva pfalca, Goslar in Prezbiterij ·
Rammelsberg
Rammelsberg je hrib visok 635 metrov na severnem robu območja hribovja Harz, južno od zgodovinskega mesta Goslar v severni Nemčiji oziroma Spodnji Saški.
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Rammelsberg · Kraljeva pfalca, Goslar in Rammelsberg ·
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Ren · Kraljeva pfalca, Goslar in Ren ·
Rod (mitologija)
Rod je slovanski bog, ki je omenjen v tekstih v stari cerkveni slovanščini uperjenih proti staroverju.
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Rod (mitologija) · Kraljeva pfalca, Goslar in Rod (mitologija) ·
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Romanska arhitektura · Kraljeva pfalca, Goslar in Romanska arhitektura ·
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Salijci · Kraljeva pfalca, Goslar in Salijci ·
Westwerk
Sv. Pantaleon, Köln (Nemčija): zunanjost Westwerk (iz nemščine, dobesedno zahodna zgradba) je del cerkvenega poslopja, s katerim se je v karolinški dobi opremljala zahodna stran pomembnejših cerkva.
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Westwerk · Kraljeva pfalca, Goslar in Westwerk ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Kraljeva pfalca, Goslar imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Kraljeva pfalca, Goslar
Primerjava med Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Kraljeva pfalca, Goslar
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar 26 odnose, medtem ko je Kraljeva pfalca, Goslar 44. Saj imajo skupno 17, indeks Jaccard je 24.29% = 17 / (26 + 44).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar in Kraljeva pfalca, Goslar. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
