Kazalo
37 odnosi: Šmalkaldenska zveza, Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar, Cesarski prestol, Goslar, Evropska pešpot E-6, Fernando Botero, Friderik I. Barbarossa, Goslar (razločitev), Hanzeatska mesta, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Nemški, Henrik Lev, Hermann Hoth, Ivan Milič, Jagdgeschwader 80, Judita Švabska, Karl Alfred Schwarzmann, Konrad (III.) Nemški, Konrad II. Nemški, Konstanški Münster, Kraljeva pfalca, Goslar, Lotar Supplinburški, Maurice Saški, Ostfalija, Oton IV. Nemški, Papež Viktor II., Quedlinburg, Rammelsberg, Romanska arhitektura, Seznam krajev svetovne dediščine v Nemčiji, Seznam mest v Nemčiji, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Spodnja Saška, Sveto rimsko cesarstvo, Svobodno cesarsko mesto, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Braunschweig-Lüneburg, 1073.
Šmalkaldenska zveza
Šmalkaldenska zveza je zveza, ki so jo sklenili protestantski knezi in mesta pod vodstvom saškega volilnega kneza Ivana Stanovitnega in hessenskega deželnega grofa Filipa I. proti cesarju Karlu V. v obrambo protestantske vere.
Poglej Goslar in Šmalkaldenska zveza
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar
Cerkev, znana kot stolnica v Goslarju, je bila kolegijska cerkev svetega Simona in svetega Jude v mestu Goslar v Nemčiji.
Poglej Goslar in Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar
Cesarski prestol, Goslar
Cesarjev prestol (nemško Kaiserstuhl) je nastal med letoma 1060 in 1080 in je bil prestol nemških cesarjev in kraljev v kolegijski cerkvi svetega Simona in Jude (stolnica v Goslarju), ki je pripadal območju kraljeve pfalce v Goslarju.
Poglej Goslar in Cesarski prestol, Goslar
Evropska pešpot E-6
Logotip Evropske pešpoti Evropska pešpot E-6 je mednarodna pešpot, ki poteka prek različnih evropskih dežel od Laponske - Baltskega morja - Jadranskega morja do Egejskega morja ali podrobneje: od Kilpisjärvi (FIN) - Pirkanmaa – Turku – Grisslehamn – Stockholm – Malmö – Copenhagen – Flensburg – Kiel – Lübeck – Lauenburg a.d.
Poglej Goslar in Evropska pešpot E-6
Fernando Botero
Fernando Botero Angulo, kolumbijski figurativni umetnik in kipar, * 19. april 1932, Medellín, Kolumbija, † 15. september 2023, Monako.
Poglej Goslar in Fernando Botero
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Goslar in Friderik I. Barbarossa
Goslar (razločitev)
Goslar je lahko.
Poglej Goslar in Goslar (razločitev)
Hanzeatska mesta
Nizozemski zemljevid s številnimi (ne vsemi) velikimi in majhnimi hanzeatskimi mesti ter trgovskimi potmi Hanzeatska mesta so bila članice Hanzeatske lige.
Poglej Goslar in Hanzeatska mesta
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Goslar in Henrik III. Nemški
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Goslar in Henrik IV. Nemški
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Poglej Goslar in Henrik Lev
Hermann Hoth
Hermann Hoth, nemški general, * 12. april 1885, Neuruppin, † 25. januar 1971, Goslar.
Poglej Goslar in Hermann Hoth
Ivan Milič
Ivan Milič, slovenski glasbenik in glasbilar, * 7. februar 1970 Tržič.
Poglej Goslar in Ivan Milič
Jagdgeschwader 80
Jagdgeschwader 80 (dobesedno slovensko: Lovski polk 80; kratica JG 80) je bil lovski letalski polk (Geschwader) v sestavi nemške Luftwaffe med drugo svetovno vojno.
Poglej Goslar in Jagdgeschwader 80
Judita Švabska
Judita Marija Švabska (nemško Judith von Ungarn, madžarsko Sváb Judit, poljsko Judyta Salicka) je bila nemška princesa, hči cesarja Henrika III. in njegova druge žene Neže Poitoujske, po poroko s Salomonom Ogrskim ogrska kraljica in po poroki z Vladislavom I. Hermanom poljska vojvodinja, * 9.
Poglej Goslar in Judita Švabska
Karl Alfred Schwarzmann
Karl Alfred Schwarzmann, nemški častnik in telovadec, * 23. marec 1912, Fürth, † 11. marec 2000, Goslar.
Poglej Goslar in Karl Alfred Schwarzmann
Konrad (III.) Nemški
Konrad (III.) Nemški, nemški kralj, italijanski kralj (kot II.), vojvoda Spodnje Lotaringije, * 12. februar 1074, opatija Hersfeld, † 27. julij 1101, Firence.
Poglej Goslar in Konrad (III.) Nemški
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Goslar in Konrad II. Nemški
Konstanški Münster
Konstanški Münster ali Münster Naše ljube Gospe je bila do 13.
Poglej Goslar in Konstanški Münster
Kraljeva pfalca, Goslar
Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.
Poglej Goslar in Kraljeva pfalca, Goslar
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Poglej Goslar in Lotar Supplinburški
Maurice Saški
Maurice Saški (Moritz von Sachsen), nemški vojskovodja in vojaški teoretik v francoski službi, * 28. oktober 1696, Goslar, † 30. november 1750 Château de Chambord.
Poglej Goslar in Maurice Saški
Ostfalija
Ostfalija okoli leta 1000 na karti iz 19. stoletja Ostfalija (nemško Ostfalen, ostfalsko Oostfalen) je zgodovinska pokrajina v severni Nemčiji, ki obsega vzhodne gaue (grofije) zgodovinske vojvodine Saške in jo v grobem omejujejo reke Leine na zahodu ter Laba in Saale na vzhodu.
Poglej Goslar in Ostfalija
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Goslar in Oton IV. Nemški
Papež Viktor II.
Papež Viktor II. ((Papa Victor Secundus) rojen kot Gebhard von Calw, Dollnstein und Hirschberg (Gebhard comte de Calw, Dollnstein et Hirschberg), je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1017, Nordgau ((Bavarska,Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo), † 28. julij 1057 Arezzo (Toskana, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Goslar in Papež Viktor II.
Quedlinburg
Quedlinburg (nizka nemščina Queddelnborg, uradno tudi Welterbestadt Quedlinburg) je mesto, ki leži severno od hribovja Harz, v okrožju Harz na zahodu Saške - Anhalta v Nemčiji.
Poglej Goslar in Quedlinburg
Rammelsberg
Rammelsberg je hrib visok 635 metrov na severnem robu območja hribovja Harz, južno od zgodovinskega mesta Goslar v severni Nemčiji oziroma Spodnji Saški.
Poglej Goslar in Rammelsberg
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Goslar in Romanska arhitektura
Seznam krajev svetovne dediščine v Nemčiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) označuje območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih predlagale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.
Poglej Goslar in Seznam krajev svetovne dediščine v Nemčiji
Seznam mest v Nemčiji
Seznam mest v Nemčiji.
Poglej Goslar in Seznam mest v Nemčiji
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Poglej Goslar in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Spodnja Saška
Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.
Poglej Goslar in Spodnja Saška
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Goslar in Sveto rimsko cesarstvo
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Poglej Goslar in Svobodno cesarsko mesto
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Goslar in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Poglej Goslar in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
1073
1073 (MLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Goslar in 1073