Kazalo
40 odnosi: Almanzor, Apsida, Arhivolt, Španija, Bazilika, Benedikt Nursijski, Cerkev (zgradba), Gotska arhitektura, Izabelina gotika, Izidor Seviljski, Jakobova pot, Kanonik, Kapela, Kapitel, Katarina Aleksandrijska, Križni hodnik, Ladja, Latinski križ, León, Španija, Merkur (mitologija), Monštranca, Mudéjar, Obok, Obzidje, Oltarni nastavek, Portal, Portik, Refektorij, Rekonkvista, Relief (umetnost), Renesančna arhitektura v Italiji, Retabel, Rimskokatoliška cerkev, Romanska arhitektura, Samostan, Santiago de Compostela, Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela, Toulouška stolnica, Transept, Vizigoti.
Almanzor
Abdu 'Amir Muhammad ben Abi 'Amir al-Ma 'afiri (c. 939 – 9. avgust 1002) je bil pomemben arabski politik, vojak in konkvistador španskega ozemlja.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Almanzor
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Apsida
Arhivolt
Arhivolt je polkrožni lok - ločno čelo, ločna čelna špaletna površina polkrožnega loka, ki povezuje dva stebra oziroma prednji lok v arhitravu (v helenistični, rimski, renesančni in baročni arhitekturi).
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Arhivolt
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Španija
Bazilika
svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Bazilika
Benedikt Nursijski
Benedikt Nursijski (tudi Benedikt iz Nursije), opat, svetnik in zavetnik Evrope; * okrog 480, Nursija, Italsko kraljestvo (danes: Norcia, Umbrija, Italija), † 21. marec 547, Monte Cassino, Italsko kraljestvo.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Benedikt Nursijski
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Cerkev (zgradba)
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Gotska arhitektura
Izabelina gotika
Izabelina gotika (v španščini Gótico Isabelino) ali kastiljska pozna gotika je bil prevladujoči arhitekturni slog kraljestva Kastilja v času vladavine katoliških kraljev, kraljice Izabele I. in kralja Ferdinanda II. v poznem 15.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Izabelina gotika
Izidor Seviljski
Sveti Izidor Seviljski, svetnik, teolog, cerkveni učitelj, * okoli 556, Cartagena, † 4. april 636, Sevilla (Španija).
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Izidor Seviljski
Jakobova pot
prelaza Brenner, ko jih noge zanesejo na razgibano Tirolsko. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so in še vodijo do svetišča svetega Jakoba v Santiago de Compostela (Santiago pomeni sveti Jakob).
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Jakobova pot
Kanonik
Kanonik je krščanski duhovnik, ki ga škof imenuje za svojega svetovalca.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Kanonik
Kapela
Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Kapela
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Kapitel
Katarina Aleksandrijska
Katarina Aleksandrijska, tudi Katarina Sinajska ali kar sveta Katarina, egipčanska devica ter mučenka in svetnica, * okrog 282, Aleksandrija, † okrog 307, Aleksandrija, Egipt.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Katarina Aleksandrijska
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Križni hodnik
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Ladja
Latinski križ
Osnovna oblika latinskega križa Latinski križ (tudi pasijonski križ) je ime za križ, pri katerem je vzdolžna palica daljša od prečne in ga prečna prečka nad sredino.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Latinski križ
León, Španija
León (španščina; leoneško Llión /Lleon) je mesto in občina v Španiji, glavno mesto province León, del avtonomne skupnosti Kastilja in Leon, na severozahodu Iberskega polotoka.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in León, Španija
Merkur (mitologija)
Stavbna plastika ljubljanskega Centromerkurja: Merkur Merkur (/ ˈmɜːrkjʊri /; latinsko: Mercurius) je glavni bog v rimski religiji in mitologiji, ki je eden izmed 12 Dii Consentes - dvanajstih glavnih božanstev v panteonu starega Rima in božji sel.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Merkur (mitologija)
Monštranca
baziliki na Ptujski gori Monštránca (lat. monstrare.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Monštranca
Mudéjar
Mudéjar je španski dekorativni slog, iz mavrskih, gotskih in kasneje renesančnih oblik.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Mudéjar
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Obok
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Obzidje
Oltarni nastavek
Oltarni nastavek, pogosto kar oltarna slika je umetniško delo, kot je slika, skulptura ali relief, ki predstavlja religiozno temo, namenjeno postavitvi za oltar krščanske cerkve.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Oltarni nastavek
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Portal
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Portik
Refektorij
Refektorij v samostanu v Tomarju, Portugalska Refektorij (iz latinskega refectus, osvežitev) je jedilnica, zlasti v samostanih, internatih in akademskih ustanovah.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Refektorij
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Rekonkvista
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Relief (umetnost)
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Renesančna arhitektura v Italiji
Retabel
Retabel je oltarni nastavek s slikami ali skulpturami okrašena zadnja stena v koru, ki je bila v srednjem veku pritrjena na menzo ali obhajilo mizo, na kateri so postavljeni križ, obredni svečniki in drugi predmeti, v gotiki pa se je razvila v krilni oltar.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Retabel
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Rimskokatoliška cerkev
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Romanska arhitektura
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Samostan
Santiago de Compostela
Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Santiago de Compostela
Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela
Stolnica sv.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela
Toulouška stolnica
Toulouška stolnica ali Stolnica sv.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Toulouška stolnica
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Transept
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Bazilika svetega Izidorja in Vizigoti