Podobnosti med Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Romanska arhitektura
Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Romanska arhitektura še 10 stvari v skupni (v Unijapedija): Henrik III. Nemški, Kapitel, Kripta, Mandorla, Prezbiterij, Relikvija, Ren, Sveto rimsko cesarstvo, Timpanon (arhitektura), Westwerk.
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem. Prenos oblasti je tako potekal mirno, brez zapletov, ne pa tudi vladanje. Pri vladanju se je, tako kot njegovi predhodniki, opiral na cerkvene kneze. Brez predsodkov je sam nastavljal škofe. Pa tudi vojvode je imenoval kar sam, brez volitev in ne da bi se prej posvetoval z domačim plemstvom. Po smrti lotarinškega vojvode Gozela je njegovemu sinu, Gotfridu Bradatemu, dodelil le polovico očetovega fevda. Gotfrid se mu je uprl z vojsko in v spopad pritegnil tudi sosednje plemstvo. Spor se je v presledkih vlekel vse do Henrikove smrti. Podreditev Češke je Henrik dosegel z vojsko; to pa se mu ni posrečilo na Ogrskem. Henrik je obnovil cesarsko oblast v Italiji. Odpravil je cerkveni razkol tako, da je odstavil tri papeže, ki so si lastili pontifikat, in postavil svojega, nemškega papeža Klemena II., pristaša klinijske reforme, ki jo je tudi Henrik podpiral. Papež Klemen II. ga je kronal za cesarja. Henrikov način vladanja je med nemškimi knezi povzročal vse več nezadovoljstva. Med njegovim drugim pohodom v Italijo so proti cesarju skovali zaroto, ki pa je propadla, potem ko sta na hitro, eden za drugim, umrla glavna protagonista (Konrad I. Bavarski in Welf Koroški). Henrikovo razmeroma zgodnjo smrt so mnogi zgodovinarji ocenjevali kot katastrofo, ki je ob šele šestletnem nasledniku, Henriku IV., ki ni imel priložnosti vladarsko dozoreti, pripeljala do investiturnega boja.
Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Henrik III. Nemški · Henrik III. Nemški in Romanska arhitektura ·
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Kapitel · Kapitel in Romanska arhitektura ·
Kripta
Kripta Kripta (lat. Crypta iz grške κρύπτη kryptē 'skrito v oboku) je v arhitekturi kamnita komora ali prostor v tleh za pokopni obok, ki lahko vsebuje sarkofage, krste ali relikvije.
Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Kripta · Kripta in Romanska arhitektura ·
Mandorla
Vesica piscis - mandorla Jezus v mandorli, obkrožen z živalskimi simboli štirih evangelistov Mandorla (latinsko vesica piscis) je simbol, narejen iz dveh krogov enakega polmera, ki se sekata na način, da središče vsakega kroga leži na obodu drugega.
Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Mandorla · Mandorla in Romanska arhitektura ·
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Prezbiterij · Prezbiterij in Romanska arhitektura ·
Relikvija
svetega Demetrija, katedrala v Solunu, Grčija Relikvija (latinsko reliquiae.
Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Relikvija · Relikvija in Romanska arhitektura ·
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Ren · Ren in Romanska arhitektura ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Sveto rimsko cesarstvo · Romanska arhitektura in Sveto rimsko cesarstvo ·
Timpanon (arhitektura)
Ljubljanska Opera po obnovi Timpanon je gradbeni element ali stavbni člen in je prvotno predstavljal trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča.
Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Timpanon (arhitektura) · Romanska arhitektura in Timpanon (arhitektura) ·
Westwerk
Sv. Pantaleon, Köln (Nemčija): zunanjost Westwerk (iz nemščine, dobesedno zahodna zgradba) je del cerkvenega poslopja, s katerim se je v karolinški dobi opremljala zahodna stran pomembnejših cerkva.
Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Westwerk · Romanska arhitektura in Westwerk ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Romanska arhitektura imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Romanska arhitektura
Primerjava med Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Romanska arhitektura
Bazilika sv. Servacija, Maastricht 35 odnose, medtem ko je Romanska arhitektura 151. Saj imajo skupno 10, indeks Jaccard je 5.38% = 10 / (35 + 151).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Romanska arhitektura. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: