Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Romanska arhitektura

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Romanska arhitektura

Bazilika sv. Servacija, Maastricht vs. Romanska arhitektura

Bazilika svetega Servacija je rimskokatoliška cerkev, posvečena svetemu Servaciju, v mestu Maastricht na Nizozemskem. , Oviedo, Španija, leto 848.

Podobnosti med Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Romanska arhitektura

Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Romanska arhitektura še 10 stvari v skupni (v Unijapedija): Henrik III. Nemški, Kapitel, Kripta, Mandorla, Prezbiterij, Relikvija, Ren, Sveto rimsko cesarstvo, Timpanon (arhitektura), Westwerk.

Henrik III. Nemški

Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem. Prenos oblasti je tako potekal mirno, brez zapletov, ne pa tudi vladanje. Pri vladanju se je, tako kot njegovi predhodniki, opiral na cerkvene kneze. Brez predsodkov je sam nastavljal škofe. Pa tudi vojvode je imenoval kar sam, brez volitev in ne da bi se prej posvetoval z domačim plemstvom. Po smrti lotarinškega vojvode Gozela je njegovemu sinu, Gotfridu Bradatemu, dodelil le polovico očetovega fevda. Gotfrid se mu je uprl z vojsko in v spopad pritegnil tudi sosednje plemstvo. Spor se je v presledkih vlekel vse do Henrikove smrti. Podreditev Češke je Henrik dosegel z vojsko; to pa se mu ni posrečilo na Ogrskem. Henrik je obnovil cesarsko oblast v Italiji. Odpravil je cerkveni razkol tako, da je odstavil tri papeže, ki so si lastili pontifikat, in postavil svojega, nemškega papeža Klemena II., pristaša klinijske reforme, ki jo je tudi Henrik podpiral. Papež Klemen II. ga je kronal za cesarja. Henrikov način vladanja je med nemškimi knezi povzročal vse več nezadovoljstva. Med njegovim drugim pohodom v Italijo so proti cesarju skovali zaroto, ki pa je propadla, potem ko sta na hitro, eden za drugim, umrla glavna protagonista (Konrad I. Bavarski in Welf Koroški). Henrikovo razmeroma zgodnjo smrt so mnogi zgodovinarji ocenjevali kot katastrofo, ki je ob šele šestletnem nasledniku, Henriku IV., ki ni imel priložnosti vladarsko dozoreti, pripeljala do investiturnega boja.

Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Henrik III. Nemški · Henrik III. Nemški in Romanska arhitektura · Poglej več »

Kapitel

Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.

Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Kapitel · Kapitel in Romanska arhitektura · Poglej več »

Kripta

Kripta Kripta (lat. Crypta iz grške κρύπτη kryptē 'skrito v oboku) je v arhitekturi kamnita komora ali prostor v tleh za pokopni obok, ki lahko vsebuje sarkofage, krste ali relikvije.

Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Kripta · Kripta in Romanska arhitektura · Poglej več »

Mandorla

Vesica piscis - mandorla Jezus v mandorli, obkrožen z živalskimi simboli štirih evangelistov Mandorla (latinsko vesica piscis) je simbol, narejen iz dveh krogov enakega polmera, ki se sekata na način, da središče vsakega kroga leži na obodu drugega.

Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Mandorla · Mandorla in Romanska arhitektura · Poglej več »

Prezbiterij

Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.

Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Prezbiterij · Prezbiterij in Romanska arhitektura · Poglej več »

Relikvija

svetega Demetrija, katedrala v Solunu, Grčija Relikvija (latinsko reliquiae.

Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Relikvija · Relikvija in Romanska arhitektura · Poglej več »

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Ren · Ren in Romanska arhitektura · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Sveto rimsko cesarstvo · Romanska arhitektura in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Timpanon (arhitektura)

Ljubljanska Opera po obnovi Timpanon je gradbeni element ali stavbni člen in je prvotno predstavljal trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča.

Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Timpanon (arhitektura) · Romanska arhitektura in Timpanon (arhitektura) · Poglej več »

Westwerk

Sv. Pantaleon, Köln (Nemčija): zunanjost Westwerk (iz nemščine, dobesedno zahodna zgradba) je del cerkvenega poslopja, s katerim se je v karolinški dobi opremljala zahodna stran pomembnejših cerkva.

Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Westwerk · Romanska arhitektura in Westwerk · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Romanska arhitektura

Bazilika sv. Servacija, Maastricht 35 odnose, medtem ko je Romanska arhitektura 151. Saj imajo skupno 10, indeks Jaccard je 5.38% = 10 / (35 + 151).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Bazilika sv. Servacija, Maastricht in Romanska arhitektura. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: