Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Samostan sv. Petra, Moissac

Index Samostan sv. Petra, Moissac

Samostan svetega Petra je bil benediktinski in klinijski samostan v Moissacu, departma Tarn-et-Garonne v jugozahodni Franciji.

Kazalo

  1. 33 odnosi: Al Andaluz, Albižanska križarska vojna, Avguštinci, Benediktinci, Cerkev (zgradba), Cluny (opatija), Etienne-Charles de Loménie de Brienne, Foederati, Francija, Francoska revolucija, Giulio Raimondo Mazzarino, Gotska arhitektura, Gregorijanska reforma, Huni, Ime rože, Jean-Baptiste Colbert, Klodvik I., Križni hodnik, Mavri, Moissac, Normani, Papeška bula, Papež Urban II., Požar, Portik, Prsobran, Romanska arhitektura, Romanska umetnost, Skriptorij, Tarn-et-Garonne, Timpanon (arhitektura), Umberto Eco, Vizigoti.

Al Andaluz

Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس‎, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Al Andaluz

Albižanska križarska vojna

Katarska križarska vojna ali Albižanski pohod (1209-1229) (francosko Croisade des albigeois, okcitansko Crosada dels albigeses) je bila dvajsetletna vojaška akcija, ki jo je sprožil papež Inocenc III. proti katarom v Languedocu na jugu Francije.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Albižanska križarska vojna

Avguštinci

Avguštinci (lat. Ordo Sancti Augustini), kratica: OSA, so meniški red, imenovan po sv. Avguštinu.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Avguštinci

Benediktinci

sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Benediktinci

Cerkev (zgradba)

Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Cerkev (zgradba)

Cluny (opatija)

Opatija Cluny je najznamenitejši benediktinski samostan na današnjem francoskem ozemlju in eden najpomembnejših samostanov na svetu.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Cluny (opatija)

Etienne-Charles de Loménie de Brienne

Etienne-Charles kardinal de Loménie de Brienne, francoski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 9. oktober 1727, Pariz, † 19. februar 1794.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Etienne-Charles de Loménie de Brienne

Foederati

Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Foederati

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Francija

Francoska revolucija

Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Francoska revolucija

Giulio Raimondo Mazzarino

Giulio Raimondo Mazzarino, tudi Jules Mazarin, francoski kardinal in državnik italijanskega rodu, * 14. julij 1602, Pescina, Neapeljsko kraljestvo, † 9. marec 1661, Vincennes, Francija.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Giulio Raimondo Mazzarino

Gotska arhitektura

stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Gotska arhitektura

Gregorijanska reforma

Gregorijanska reforma je vrsta reformnih ukrepov, ki jih je začel papež Gregor VII. in njegov krog, zbran v papeški kuriji, okrog 1050-1080, ki so zadevali neodvisnost duhovnikov in obnovo njihove moralne integritete.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Gregorijanska reforma

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Huni

Ime rože

Ime rože (Il nome della rosa) je zgodovinski roman iz leta 1980, ki ga je napisal Umberto Eco.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Ime rože

Jean-Baptiste Colbert

Jean-Baptiste Colbert, francoski ekonomist in državnik, * 29. avgust 1619, Reims, Francija, † 6. september 1683, Pariz.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Jean-Baptiste Colbert

Klodvik I.

Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Klodvik I.

Križni hodnik

Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Križni hodnik

Mavri

desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Mavri

Moissac

Moissac je mesto in občina v departmaju Tarn-et-Garonne v regiji Oksitanija na jugu Francije.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Moissac

Normani

12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Normani

Papeška bula

Urbana VIII. Papeška bula je poseben dokument, ki ga izda papež.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Papeška bula

Papež Urban II.

Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Papež Urban II.

Požar

Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Požar

Portik

Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Portik

Prsobran

Prsobran v obrambni arhitekturi, kot je tista pri mestnem obzidju ali gradovih, je parapet (tj. obrambni nizek zid prsne in nadzidek višine glave), v katerem se v presledkih pojavijo pravokotne vrzeli ali vdolbine, ki so omogočale streljanje puščic ali drugih izstrelkov v obrambi.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Prsobran

Romanska arhitektura

, Oviedo, Španija, leto 848.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Romanska arhitektura

Romanska umetnost

Romanska umetnost je umetnost Evrope od približno leta 1000 n. št.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Romanska umetnost

Skriptorij

Pisar v skriptoriju. ''Miracles de Notre Dame'', fol. 19; po 1456 Skriptorij je bil v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov (dobesedno prostor za pisanje), v katerem so ročno pisali, prepisovali in ilustrirali sveta in profana besedila.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Skriptorij

Tarn-et-Garonne

Tarn-et-Garonne (okcitansko Tarn e Garona, oznaka 82) je francoski departma, imenovan po rekah Tarn in Garoni, ki tečeta skozenj.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Tarn-et-Garonne

Timpanon (arhitektura)

Ljubljanska Opera po obnovi Timpanon je gradbeni element ali stavbni člen in je prvotno predstavljal trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Timpanon (arhitektura)

Umberto Eco

Umberto Eco, italijanski filozof, semiotik in pisatelj, * 5. januar 1932, Alessandria, Italija, † 19. februar 2016, Milano.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Umberto Eco

Vizigoti

Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.

Poglej Samostan sv. Petra, Moissac in Vizigoti