Kazalo
27 odnosi: Astorga, Španija, Avguštinci, Španija, Benediktinci, Bordeaux, Cahors, Canal des Deux Mers, Canal du Midi, Canal latéral à la Garonne, Francija, Francoska revolucija, Garona, Hugenoti, Jakobova pot, Klodvik I., Lot (departma), Merovingi, Napoleon Bonaparte, Občine Francije, Okcitanija, Poplava, Santiago de Compostela, Sète, Stoletna vojna, Tarn (reka), Tarn-et-Garonne, Via Podiensis.
Astorga, Španija
Astorga je občina in mesto v Španiji, v osrednjem območju province León v avtonomni skupnosti Kastilja in Leon, 43 kilometrov jugozahodno od prestolnice province.
Poglej Moissac in Astorga, Španija
Avguštinci
Avguštinci (lat. Ordo Sancti Augustini), kratica: OSA, so meniški red, imenovan po sv. Avguštinu.
Poglej Moissac in Avguštinci
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Moissac in Španija
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Moissac in Benediktinci
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Poglej Moissac in Bordeaux
Cahors
Cahors (okcitansko Caors) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Lot.
Poglej Moissac in Cahors
Canal des Deux Mers
Canal des Deux Mers (slovensko Prekop dveh morij) je ime za projekt, ki se je znova in znova pojavil v zgodovini gradnje francoskih prekopov na jugu Francije, da bi z različnimi rešitvami vzpostavili plovno povezavo med Atlantikom in Sredozemskim morjem.
Poglej Moissac in Canal des Deux Mers
Canal du Midi
Zemljevid Canal du Midi. Canal du Midi (okcitansko Canal de las Doas Mars) je 240 kilometrov dolg vodni prekop v južni Franciji, ki povezuje mesto Toulouse, gospodarsko in kulturno središče nekdanje francoske regije Languedoc-Roussillon, danes v Oksitaniji, s Sredozemskim morjem.
Poglej Moissac in Canal du Midi
Canal latéral à la Garonne
Canal de Garonne, včasih Canal Latéral de la Garonne, je 196 km dolg francoski prekop iz sredine 19.
Poglej Moissac in Canal latéral à la Garonne
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Moissac in Francija
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Moissac in Francoska revolucija
Garona
Garona (katalonsko in okcitansko Garona /garunɵ/, francosko Garonne) je 575 km ali 647 km (odvisno od izvira) dolga reka, ki teče po ozemlju Francije in Španije od osrednjih španskih Pirenejev do estuarija Gironde v francoskem pristanišču Bordeaux.
Poglej Moissac in Garona
Hugenoti
Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.
Poglej Moissac in Hugenoti
Jakobova pot
prelaza Brenner, ko jih noge zanesejo na razgibano Tirolsko. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so in še vodijo do svetišča svetega Jakoba v Santiago de Compostela (Santiago pomeni sveti Jakob).
Poglej Moissac in Jakobova pot
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Moissac in Klodvik I.
Lot (departma)
Lot (oznaka 46) je francoski departma, imenovan po reki Lot, ki teče skozenj.
Poglej Moissac in Lot (departma)
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Moissac in Merovingi
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Moissac in Napoleon Bonaparte
Občine Francije
Občina ali komuna je raven upravne delitve v Francoski republiki.
Poglej Moissac in Občine Francije
Okcitanija
Okcitanija (francosko: Occitanie, okcitansko in katalonsko Occitània) je od 30.
Poglej Moissac in Okcitanija
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Poglej Moissac in Poplava
Santiago de Compostela
Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.
Poglej Moissac in Santiago de Compostela
Sète
Sète (okcitansko Seta) je pristaniško mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Moissac in Sète
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Poglej Moissac in Stoletna vojna
Tarn (reka)
Tarn v njenem zgornjem toku Tarn (antično tarnis) je reka v južni Franciji, desni pritok Garone.
Poglej Moissac in Tarn (reka)
Tarn-et-Garonne
Tarn-et-Garonne (okcitansko Tarn e Garona, oznaka 82) je francoski departma, imenovan po rekah Tarn in Garoni, ki tečeta skozenj.
Poglej Moissac in Tarn-et-Garonne
Via Podiensis
zgodovinske jakobove poti v Franciji Via Podiensis, francosko la voie du Puy po mestecu Le Puy-en-Velay, iz latinske besede via.
Poglej Moissac in Via Podiensis