Hitreje kot brskalnik!
74 odnosi: Agde, Akvadukt (most), Akvadukt (vodovod), Alicante, Atlantski ocean, Aude (reka), Športno jadranje, Švicarji, Étang de Thau, Barža, Béziers, BBC, Bela murva, Bordeaux, Britanci, Canal latéral à la Garonne, Carcassonne, Centralni masiv, Dež, Druga svetovna vojna, Eriejsko jezero, Franc I. Francoski, Francija, Francoska revolucija, Francoske regije, Garona, Hérault (reka), Jean-Baptiste Colbert, Jesen (drevo), Jez, Kanalski most, Béziers, Kolesarstvo, Languedoc-Roussillon, Led, Leonardo da Vinci, Lipa, Ludvik XIV. Francoski, Mehkužci, Napoleon III., Narbonne, Nemci, Nutrija, Okcitanščina, Okcitanija, Orb, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Pižmovka, Pierre-Paul Riquet, Pireneji, Ploščič, ..., Pohodništvo, Potomac (reka), Predor, Predor Molpas, Prekop, Prva svetovna vojna, Prvo Francosko cesarstvo, Ribolov, Rona, Sète, Sébastien Le Prestre de Vauban, Smodnik, Sredozemsko morje, Suša, Sviloprejka, Tarn (reka), Thomas Jefferson, Topoli, Toulouse, Turizem, Unescova svetovna dediščina, Veslanje, Vrba (drevo), Zapornice Fonserannes. Razširi indeks (24 več) »
Agde
Agde je zdraviliško mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Novo!!: Canal du Midi in Agde · Poglej več »
Akvadukt (most)
Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.
Novo!!: Canal du Midi in Akvadukt (most) · Poglej več »
Akvadukt (vodovod)
Akvadukt je vodotok, zgrajen za prenos vode od izvira do distribucijskega mesta na daljavo.
Novo!!: Canal du Midi in Akvadukt (vodovod) · Poglej več »
Alicante
Alicante je glavno mesto istoimenske province Alicante, ki ima pristanišče in je industrijsko središče.
Novo!!: Canal du Midi in Alicante · Poglej več »
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Novo!!: Canal du Midi in Atlantski ocean · Poglej več »
Aude (reka)
Aude (antična Atax) je reka v južni francoski regiji Oksitaniji in je dolga 220 km.
Novo!!: Canal du Midi in Aude (reka) · Poglej več »
Športno jadranje
Jadralska regata pri Sydneyju Športno jadranje je vodni šport, ki zajema tako zasnovo in izdelavo jadrnic in jader kot tudi preučevanje vremena, vetrov in morskih tokov.
Novo!!: Canal du Midi in Športno jadranje · Poglej več »
Švicarji
Jeziki Švice: nemščina (64 %; rumena), francoščina (19 %; vijolična), italijanščina (8 %; zelena), retoromanščina (manj kot 1 %; rdeča) Švicarji so narod, ki živi v Švici.
Novo!!: Canal du Midi in Švicarji · Poglej več »
Étang de Thau
Étang de Thau (francoska izgovorjava:; okcitansko Estanh de Taur) ali laguna Thau je največji niz lagun (étangs), ki se raztezajo ob francoski obali od reke Rone do vznožja Pirenejev in meje s Španijo v nekdanji regiji Languedoc-Roussillon, danes Oksitaniji.
Novo!!: Canal du Midi in Étang de Thau · Poglej več »
Barža
Vlačilec vleče baržo na reki Chicago Barža (ang. barge) je plovilo s ploščatim dnom.
Novo!!: Canal du Midi in Barža · Poglej več »
Béziers
Béziers (okcitansko Bésiers) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, podprefektura departmaja Hérault.
Novo!!: Canal du Midi in Béziers · Poglej več »
BBC
British Broadcasting Corporation (kratica BBC) je britanska producentska korporacija.
Novo!!: Canal du Midi in BBC · Poglej več »
Bela murva
Bela murva (znanstveno ime Morus alba) je listopadno drevo iz družine murovk z užitnimi plodovi, ki izvira iz Kitajske.
Novo!!: Canal du Midi in Bela murva · Poglej več »
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Novo!!: Canal du Midi in Bordeaux · Poglej več »
Britanci
Britanci so avtohtoni prebivalci Velike Britanije in njihovi potomci, v današnjem času pa se izraz nanaša na državljane Združenega kraljestva.
Novo!!: Canal du Midi in Britanci · Poglej več »
Canal latéral à la Garonne
Canal de Garonne, včasih Canal Latéral de la Garonne, je 196 km dolg francoski prekop iz sredine 19.
Novo!!: Canal du Midi in Canal latéral à la Garonne · Poglej več »
Carcassonne
Carcassonne (okcitansko Carcassona) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Aude.
Novo!!: Canal du Midi in Carcassonne · Poglej več »
Centralni masiv
Centralni masiv (francosko Massif Central, izgovorjeno; okcitansko Massís Central, izgovorjeno) je visokogorsko območje sredi južne Francije, ki ga sestavljajo gore in planote.
Novo!!: Canal du Midi in Centralni masiv · Poglej več »
Dež
sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.
Novo!!: Canal du Midi in Dež · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Canal du Midi in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Eriejsko jezero
Eriejsko jezero je jezero iz skupine Velikih jezer v Severni Ameriki, ki leži na meji med Združenimi državami Amerike in Kanado.
Novo!!: Canal du Midi in Eriejsko jezero · Poglej več »
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII. in svetorimskega cesarja Karla V.
Novo!!: Canal du Midi in Franc I. Francoski · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Canal du Midi in Francija · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Canal du Midi in Francoska revolucija · Poglej več »
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Novo!!: Canal du Midi in Francoske regije · Poglej več »
Garona
Garona (katalonsko in okcitansko Garona /garunɵ/, francosko Garonne) je 575 km ali 647 km (odvisno od izvira) dolga reka, ki teče po ozemlju Francije in Španije od osrednjih španskih Pirenejev do estuarija Gironde v francoskem pristanišču Bordeaux.
Novo!!: Canal du Midi in Garona · Poglej več »
Hérault (reka)
Hérault (okcitansko Erau/Eraur) je reka v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, dolga 160 km.
Novo!!: Canal du Midi in Hérault (reka) · Poglej več »
Jean-Baptiste Colbert
Jean-Baptiste Colbert, francoski ekonomist in državnik, * 29. avgust 1619, Reims, Francija, † 6. september 1683, Pariz.
Novo!!: Canal du Midi in Jean-Baptiste Colbert · Poglej več »
Jesen (drevo)
Jêsen (znanstveno ime Fraxinus) je rod dreves iz družine oljkovk s pernatimi listi in trdim lesom.
Novo!!: Canal du Midi in Jesen (drevo) · Poglej več »
Jez
Jez Kurobe Jez je gradbena struktura, ki z zadrževanjem vode preprečuje poplavljanje, obenem pa shranjuje vodo in omogoča namakanje v sušnih obdobijih.
Novo!!: Canal du Midi in Jez · Poglej več »
Kanalski most, Béziers
Kanalski most čez reko Orb (francosko Pont-canal de l’Orb ali Pont-canal de Béziers) je koritast most za reko Orb, ki vodi preko prekopa Canal du Midi v Béziersu v departmaju Hérault v regiji Oksitanija.
Novo!!: Canal du Midi in Kanalski most, Béziers · Poglej več »
Kolesarstvo
thumb Tour de France Kolesarstvo je aktivnost vožnje s kolesom, ki se uporablja tako v transportne namene, kot za namene športa, rekreacije ali turizma.
Novo!!: Canal du Midi in Kolesarstvo · Poglej več »
Languedoc-Roussillon
Languedoc-Roussillon (okcitansko Lengadòc-Rosselhon, katalonsko Llenguadoc-Rosselló) je bila regija na jugu Francije.
Novo!!: Canal du Midi in Languedoc-Roussillon · Poglej več »
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Novo!!: Canal du Midi in Led · Poglej več »
Leonardo da Vinci
Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.
Novo!!: Canal du Midi in Leonardo da Vinci · Poglej več »
Lipa
Lípa (znanstveno ime Tilia) je rod dreves z mehkim lesom in z listi srčaste oblike.
Novo!!: Canal du Midi in Lipa · Poglej več »
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Novo!!: Canal du Midi in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Novo!!: Canal du Midi in Mehkužci · Poglej več »
Napoleon III.
Napoléon III.
Novo!!: Canal du Midi in Napoleon III. · Poglej več »
Narbonne
Narbonne (okcitansko, pa tudi katalonsko in špansko: Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Okcitanija, podprefektura departmaja Aude.
Novo!!: Canal du Midi in Narbonne · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Canal du Midi in Nemci · Poglej več »
Nutrija
Nutrija ali bobrovka (znanstveno ime Myocastor coypus) je velik rastlinojedi glodavec, edini predstavnik rodu Myocastor in družine Myocastoridae.
Novo!!: Canal du Midi in Nutrija · Poglej več »
Okcitanščina
Katalonija |agency.
Novo!!: Canal du Midi in Okcitanščina · Poglej več »
Okcitanija
Okcitanija (francosko: Occitanie, okcitansko in katalonsko Occitània) je od 30.
Novo!!: Canal du Midi in Okcitanija · Poglej več »
Orb
Orb je 145 km dolga reka v južni Franciji.
Novo!!: Canal du Midi in Orb · Poglej več »
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Novo!!: Canal du Midi in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »
Pižmovka
Pižmovka ali arnelovka (znanstveno ime Ondatra zibethicus) je srednje velik glodavec (pripadnik reda Rodentia), ki živi na obvodnih območjih.
Novo!!: Canal du Midi in Pižmovka · Poglej več »
Pierre-Paul Riquet
Stela v Toulouški stolnici Pierre-Paul Riquet, baron de Bonrepos, * 29. junij 1604 ali 1609, Béziers, † 4. oktober 1680, Toulouse Bil je inženir in graditelj prekopov, odgovoren med drugim za gradnjo prekopa Canal du Midi.
Novo!!: Canal du Midi in Pierre-Paul Riquet · Poglej več »
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Novo!!: Canal du Midi in Pireneji · Poglej več »
Ploščič
Ploščič (znanstveno ime Abramis brama) je sladkovodna riba iz družine krapovcev.
Novo!!: Canal du Midi in Ploščič · Poglej več »
Pohodništvo
Pohodništvo je hoja za rekreacijo predvsem v predalpske hribovju, lahko tudi na dolge razdalje.
Novo!!: Canal du Midi in Pohodništvo · Poglej več »
Potomac (reka)
Porečje reke Potomac Potomac (izvirno angleško Potomac River) je četrta najdaljša reka Zahodne obale ZDA in 21.
Novo!!: Canal du Midi in Potomac (reka) · Poglej več »
Predor
Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.
Novo!!: Canal du Midi in Predor · Poglej več »
Predor Molpas
Skozi Predor Malpas vodi Canal du Midi pod hribom d'Ensérune v mestu Hérault v Franciji.
Novo!!: Canal du Midi in Predor Molpas · Poglej več »
Prekop
Kielski prekop Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.
Novo!!: Canal du Midi in Prekop · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Canal du Midi in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Prvo Francosko cesarstvo
Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.
Novo!!: Canal du Midi in Prvo Francosko cesarstvo · Poglej več »
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Novo!!: Canal du Midi in Ribolov · Poglej več »
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Novo!!: Canal du Midi in Rona · Poglej več »
Sète
Sète (okcitansko Seta) je pristaniško mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Novo!!: Canal du Midi in Sète · Poglej več »
Sébastien Le Prestre de Vauban
Sébastien Le Prestre de Vauban, francoski vojaški inženir, arhitekt in maršal, * 15. maj 1633, † 30. marec 1707.
Novo!!: Canal du Midi in Sébastien Le Prestre de Vauban · Poglej več »
Smodnik
Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.
Novo!!: Canal du Midi in Smodnik · Poglej več »
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Novo!!: Canal du Midi in Sredozemsko morje · Poglej več »
Suša
Sonorski puščavi Suša je izredno stanje v naravi,po dolgotrajnem pomanjkanju vode v neki pokrajini.
Novo!!: Canal du Midi in Suša · Poglej več »
Sviloprejka
Svilopréjka (znanstveno ime Bombyx mori) je nočni metulj iz družine sviloprejk, iz zapredka katerega pridobivajo svilo.
Novo!!: Canal du Midi in Sviloprejka · Poglej več »
Tarn (reka)
Tarn v njenem zgornjem toku Tarn (antično tarnis) je reka v južni Franciji, desni pritok Garone.
Novo!!: Canal du Midi in Tarn (reka) · Poglej več »
Thomas Jefferson
Thomas Jefferson, ameriški politik, politični filozof, agronom, vrtnar, arhitekt, etimolog, matematik, kriptograf, inšpektor, paleontolog, pisatelj, odvetnik, izumitelj in violinist, * 13. april 1743, † 4. julij 1826.
Novo!!: Canal du Midi in Thomas Jefferson · Poglej več »
Topoli
Topol (znanstveno ime Populus) je rod listopadnih, hitrorastočih dreves.
Novo!!: Canal du Midi in Topoli · Poglej več »
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Novo!!: Canal du Midi in Toulouse · Poglej več »
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Novo!!: Canal du Midi in Turizem · Poglej več »
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Novo!!: Canal du Midi in Unescova svetovna dediščina · Poglej več »
Veslanje
sličica Veslanje je v slovenščini skupna oznaka za premikanje čolna v pomočjo različnih vesel.
Novo!!: Canal du Midi in Veslanje · Poglej več »
Vrba (drevo)
Vrba (znanstveno ime Salix) je rod dreves, ki pogosto rastejo ob gozdnih robovih, na obrežjih voda in močvirnih travnikih.
Novo!!: Canal du Midi in Vrba (drevo) · Poglej več »
Zapornice Fonserannes
Zapornice Fonserannes (francosko: écluses de Fonserannes, les neuf écluses) so stopničaste zapornice na prekopu Canal du Midi v bližini Béziersa v Franciji.
Novo!!: Canal du Midi in Zapornice Fonserannes · Poglej več »
