Kazalo
28 odnosi: Bazilika (zgradba), Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej, Benediktinci, Boetij, Evangelij po Luku, Evangelij po Mateju, Gotska arhitektura, Hildesheim, Kapitel, Korna pregrada, Križni hodnik, Nemčija, Oton III., Otonska arhitektura, Prezbiterij, Razodetje (Apokalipsa), Reformacija, Romanska arhitektura, Samostan, Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim, Sveti Mihael, Tisočletna vrtnica, Transept, Vesoljni potop, Vitraj, Vitruvij, 1. Mojzesova knjiga, 2. Mojzesova knjiga.
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Bazilika (zgradba)
Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej
Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata v Ogleju je bazilika in nekdanja stolnica Oglejskega patriarhata.
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Benediktinci
Boetij
Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Boetij
Evangelij po Luku
Evangelij po Luku je izmed štirih kanoničnih evangelijev najdaljši.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Evangelij po Luku
Evangelij po Mateju
Evangelij po Mateju naj bi napisal apostol Matej, cestninar v Kafarnaumu, vendar ni nikjer o tem nič zapisanega, niti v evangeliju niti drugod v Novi Zavezi.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Evangelij po Mateju
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Gotska arhitektura
Hildesheim
Hildesheim (vzhodopfalško Hilmessen) je mesto v Spodnji Saški v Nemčiji s 103.804 prebivalci.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Hildesheim
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Kapitel
Korna pregrada
Korna pregrada je skupna značilnost poznosrednjeveške cerkvene arhitekture.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Korna pregrada
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Križni hodnik
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Nemčija
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Oton III.
Otonska arhitektura
Zahodna fasada stolnice v Trierju, Unescova svetovna dediščina Cerkev sv. Mihaela, Hildesheim, Unescova svetovna dediščina Cerkev svetega Jurija v Oberzellu, Reichenau, Unescova svetovna dediščina Otonska arhitektura je del slogovnega sklopa masivne arhitekture, oblikovane iz karolinških prototipov z novimi bizantinskimi vplivi.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Otonska arhitektura
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Prezbiterij
Razodetje (Apokalipsa)
''Sveti Janez na Patmosu piše Razodetje'', Hieronymus Bosch, 1504-1505 Razodetje ali Apokalipsa je zadnja knjiga Svetega pisma Nove zaveze.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Razodetje (Apokalipsa)
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Reformacija
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Romanska arhitektura
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Samostan
Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim
Hildesheimska stolnica (nemško: Hildesheimer Dom), uradno stolnica Marijinega vnebovzetja (nemško: Hohe Domkirche St. Mariä Himmelfahrt) ali preprosto stolnica svete Marije (nemško: Mariendom), je srednjeveška rimskokatoliška stolnica v središču mesta Hildesheim, Nemčija, ki je na seznamu svetovne kulturne dediščine Unesca od leta 1985, skupaj z bližnjo cerkvijo sv.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim
Sveti Mihael
Rimu Sveti Mihael ali Nadangel Mihael (hebrejsko מיכאל, Micha'el ali Mîkhā’ēl; grško Μιχαήλ, Mikhaíl; latinsko Michael ali Míchaël; arabsko ميكائيل, Mikha'il) je nadangel, ki ga Sveto pismo omenja v Razodetju.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Sveti Mihael
Tisočletna vrtnica
Tisočletna vrtnica (nemško Tausendjähriger Rosenstock, dobesedno 'tisočletni rožni grm') je znana tudi kot Hildesheimska vrtnica.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Tisočletna vrtnica
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Transept
Vesoljni potop
Vesoljni potop, Gustave Doré Izraz vesoljni potop označuje poplavo velikih razsežnosti, ki naj bi uničila Zemljo pred več tisoč leti.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Vesoljni potop
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Vitraj
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in Vitruvij
1. Mojzesova knjiga
hebrejščini na jajčno lupino - razstavni eksponat muzeja v Jeruzalemu 1.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in 1. Mojzesova knjiga
2. Mojzesova knjiga
2.
Poglej Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim in 2. Mojzesova knjiga