Kazalo
24 odnosi: Apsida, Baročna arhitektura, Bazilika (zgradba), Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim, Gotska arhitektura, Grobni pridatek, Hildesheim, Kapela, Križni hodnik, Latinski križ, Ludvik Pobožni, Nemčija, Orgle, Otonska arhitektura, Pilaster, Prezbiterij, Razpelo, Rimskokatoliška cerkev, Romanska arhitektura, Salijci, Stolnica, Sveti Štefan, Transept, Westwerk.
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Apsida
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Baročna arhitektura
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Bazilika (zgradba)
Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim
Michaeliskirche – iz stolpa Andreaskirche Cerkev sv. Mihaela, risba iz 1662 Sveti Mihael v Hildesheimu, znan tudi kot cerkev svetega Mihaela, je otonska, predromanska cerkev.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Gotska arhitektura
Grobni pridatek
Grobni pridatki (arheologija in antropologija) so predmeti pokopani skupaj s pokojnikom.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Grobni pridatek
Hildesheim
Hildesheim (vzhodopfalško Hilmessen) je mesto v Spodnji Saški v Nemčiji s 103.804 prebivalci.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Hildesheim
Kapela
Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Kapela
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Križni hodnik
Latinski križ
Osnovna oblika latinskega križa Latinski križ (tudi pasijonski križ) je ime za križ, pri katerem je vzdolžna palica daljša od prečne in ga prečna prečka nad sredino.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Latinski križ
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Ludvik Pobožni
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Nemčija
Orgle
Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Orgle
Otonska arhitektura
Zahodna fasada stolnice v Trierju, Unescova svetovna dediščina Cerkev sv. Mihaela, Hildesheim, Unescova svetovna dediščina Cerkev svetega Jurija v Oberzellu, Reichenau, Unescova svetovna dediščina Otonska arhitektura je del slogovnega sklopa masivne arhitekture, oblikovane iz karolinških prototipov z novimi bizantinskimi vplivi.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Otonska arhitektura
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Pilaster
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Prezbiterij
Razpelo
Razpelo (iz latinščine cruci fixus, ki pomeni '(eden) pritrjen na križ') je podoba Jezusa na križu, za razliko od samega križa.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Razpelo
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Rimskokatoliška cerkev
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Romanska arhitektura
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Salijci
Stolnica
Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Stolnica
Sveti Štefan
Sveti Štefan je krščanski svetnik.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Sveti Štefan
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Transept
Westwerk
Sv. Pantaleon, Köln (Nemčija): zunanjost Westwerk (iz nemščine, dobesedno zahodna zgradba) je del cerkvenega poslopja, s katerim se je v karolinški dobi opremljala zahodna stran pomembnejših cerkva.
Poglej Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim in Westwerk
Prav tako znan kot Hildesheimska stolnica, Stolnica Hildesheim.