Kazalo
68 odnosi: Akademik, Avtor, Benetke, Božanska komedija, Canzoniere, Cenzor, Dante Alighieri, Dekameron, Etimologija, Firence, Francesco Petrarca, Francoščina, Francozi, Giovanni Boccaccio, Glagol, Grščina, Grb, Ime, Italija, Italijanščina, Jezikoslovje, Koncept, Kruh, Latinščina, Leopold II. Habsburško-Lotarinški, Medičejci, Medicina, Michelangelo Buonarroti, Minister, Moka, Moto, Napoleon Bonaparte, Neapelj, Pohištvo, Samostalnik, Simbol, Slovar, Slovnica, Sodišče, Tehnika, Toskana, Umetnost, Verz, Zakon, Znanost, 13. stoletje, 1582, 1585, 1589, 1590, ... Razširi indeks (18 več) »
Akademik
Akadémik (v ženski obliki akadémikinja ali akadémkinja) je redni član najvišjih narodnih znanstvenih in umetnostnih ustanov - akademij.
Poglej Accademia della Crusca in Akademik
Avtor
Avtor je oseba, ki je izvorno napisala ali izdelala določeno delo in ga ni le prepisala ali razmnožila.
Poglej Accademia della Crusca in Avtor
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Accademia della Crusca in Benetke
Božanska komedija
Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri.
Poglej Accademia della Crusca in Božanska komedija
Canzoniere
Canzoniere (italijansko Pesmarica) ali Rerum vulgarium frammenta so najbolj znano delo italijanskega književnika Francesca Petrarke.
Poglej Accademia della Crusca in Canzoniere
Cenzor
Cenzor (latinsko censor, ocenjevalec, presojevalec), v Rimski republiki voljeni funkcionar, pozneje državni uradnik ali honorarni strokovnjak, ki nadzira (cenzurira) objavi namenjene spise, časopise, filme, radijske in televizijske oddaje, internet in včasih tudi zasebno korespondenco.
Poglej Accademia della Crusca in Cenzor
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Poglej Accademia della Crusca in Dante Alighieri
Dekameron
Dekameron je prvo veliko delo italijanske pripovedne proze.
Poglej Accademia della Crusca in Dekameron
Etimologija
Etimologíja (grško: étymología.
Poglej Accademia della Crusca in Etimologija
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Accademia della Crusca in Firence
Francesco Petrarca
Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.
Poglej Accademia della Crusca in Francesco Petrarca
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Accademia della Crusca in Francoščina
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Accademia della Crusca in Francozi
Giovanni Boccaccio
Giovanni Boccaccio, italijanski renesančni pisatelj in pesnik, * 16. junij 1313, Firence ali Certaldo, Italija, † 21. december 1375, Certaldo.
Poglej Accademia della Crusca in Giovanni Boccaccio
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Poglej Accademia della Crusca in Glagol
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Accademia della Crusca in Grščina
Grb
Grb Republike Slovenije Janez Vajkard Valvasor, Grbi kranjskih mest Grb je v evropski tradiciji osebno, nespremenljivo in trajno znamenje.
Poglej Accademia della Crusca in Grb
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Accademia della Crusca in Ime
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Accademia della Crusca in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Accademia della Crusca in Italijanščina
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Accademia della Crusca in Jezikoslovje
Koncept
Koncépt je abstrakcija ali posplošitev iz izkušnje ali rezultat transformacije obstoječih konceptov.
Poglej Accademia della Crusca in Koncept
Kruh
Kruh je osnovno živilo, spečeno iz testa, zamesenega najmanj iz moke, vode in vzhajalnega sredstva, navadno kvasa.
Poglej Accademia della Crusca in Kruh
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Accademia della Crusca in Latinščina
Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Leopold II., rojen kot Peter Leopold Jožef, toskanski vojvoda in rimsko-nemški cesar, * 5. maj 1747, Dunaj, † 1. marec 1792, Dunaj.
Poglej Accademia della Crusca in Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Medičejci
Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.
Poglej Accademia della Crusca in Medičejci
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Accademia della Crusca in Medicina
Michelangelo Buonarroti
Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).
Poglej Accademia della Crusca in Michelangelo Buonarroti
Minister
Minister je visoki državni politik, ki je član vlade oz.
Poglej Accademia della Crusca in Minister
Moka
Moka je v prah zmleta snov, navadno žito, namenjena peki ali kuhanju.
Poglej Accademia della Crusca in Moka
Moto
Móto (ali mótto) je glavno geslo neke organizacije, društva, šole, vojaške enote ipd.
Poglej Accademia della Crusca in Moto
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Accademia della Crusca in Napoleon Bonaparte
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Accademia della Crusca in Neapelj
Pohištvo
Pohištvo v razstavnem salonu Pohištvo predstavljajo predmeti, ki so običajno leseni in jih uporabljano za opremo stanovanja; na njih sedimo ali ležimo, ali v njih ali na njih kaj hranimo.
Poglej Accademia della Crusca in Pohištvo
Samostalnik
Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.
Poglej Accademia della Crusca in Samostalnik
Simbol
Verski simboli Simból (sýmbolon - znamenje) je predmet (oseba, žival, rastlina...), ki se v danem kontekstu razkriva kot nosilec globlje vsebine ali pa znak za mnoge matematične pojme, kemijske elemente, in tudi znamenje za druge abstraktne pojme.
Poglej Accademia della Crusca in Simbol
Slovar
Slovarji Slovár ali besednják je knjiga, v katerem so abecedno urejene in pojasnjene besede nekega jezika.
Poglej Accademia della Crusca in Slovar
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej Accademia della Crusca in Slovnica
Sodišče
Sodišče je državni organ, ki avtorativno odloča o sporih med posamezniki, skupinami oz.
Poglej Accademia della Crusca in Sodišče
Tehnika
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.
Poglej Accademia della Crusca in Tehnika
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Accademia della Crusca in Toskana
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Accademia della Crusca in Umetnost
Verz
Vêrz, stíh ali pésniška vrstíca je ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota pesniškega besedila.
Poglej Accademia della Crusca in Verz
Zakon
Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).
Poglej Accademia della Crusca in Zakon
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Accademia della Crusca in Znanost
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
Poglej Accademia della Crusca in 13. stoletje
1582
1582 (MDLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po proleptičnem gregorijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Accademia della Crusca in 1582
1585
1585 (MDLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Accademia della Crusca in 1585
1589
1589 (MDLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Accademia della Crusca in 1589
1590
1590 (MDXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po julijanskem pa na četrtek.
Poglej Accademia della Crusca in 1590
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Accademia della Crusca in 16. stoletje
1612
1612 (MDCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Accademia della Crusca in 1612
1623
1623 (MDCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Accademia della Crusca in 1623
1691
1691 (MDCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Accademia della Crusca in 1691
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Accademia della Crusca in 17. stoletje
1783
1783 (MDCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Accademia della Crusca in 1783
1809
1809 (MDCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Accademia della Crusca in 1809
1811
1811 (MDCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Accademia della Crusca in 1811
1817
1817 (MDCCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Accademia della Crusca in 1817
1843
1843 (MDCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Accademia della Crusca in 1843
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Accademia della Crusca in 1851
1854
1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Accademia della Crusca in 1854
1863
1863 (MDCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Accademia della Crusca in 1863
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Accademia della Crusca in 1923
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Accademia della Crusca in 1937
1955
1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Accademia della Crusca in 1955
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Accademia della Crusca in 1987
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Accademia della Crusca in 20. stoletje