Kazalo
22 odnosi: Aristotel, Entiteta, Filozofija, Fizika, Globoko učenje, Informatika, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Latinščina, Matematika, Metafizika, Misel, Možgani, Ontologija, Psihologija, Računalništvo, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Sodobna filozofija, Sopomenka, Stvar, Svet, Veda, Zanositev.
- Abstrakcija
- Filozofija jezika
- Kognitivna znanost
- Koncepti
- Koncepti v metafiziki
- Mišljenje
- Ontologija
- Predmeti
- Semantika
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Koncept in Aristotel
Entiteta
Entitéta je filozofski pojem, ki je vezan na obstojnost česarkoli v danem prostoru in času, pa kljub temu ni nujno vezano na materialno pojavnost; nekaj kar je, kar obstaja.
Poglej Koncept in Entiteta
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Koncept in Filozofija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Koncept in Fizika
Globoko učenje
Globoko učenje je področje umetne inteligence, ki obravnava globoke večslojne nevronske mreže.
Poglej Koncept in Globoko učenje
Informatika
Informátika je znanost o sistematični obdelavi podatkov, še posebno o samodejni obdelavi z uporabo računalnikov.
Poglej Koncept in Informatika
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Koncept in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Koncept in Latinščina
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Koncept in Matematika
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Poglej Koncept in Metafizika
Misel
Augusta Rodina Misel je višja oblika umske dejavnosti, izraz človekove zavesti, ki lahko vznikne tudi neodvisno od čutnih zaznav.
Poglej Koncept in Misel
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Koncept in Možgani
Ontologija
Ontologija kot najbolj temeljna filozofska disciplina slušatelje seznanja s preučevanjem in analizo najsplošnejše strukture biti in vsega bivajočega, z vsemi pripadajočimi kategorijami.
Poglej Koncept in Ontologija
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Koncept in Psihologija
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Poglej Koncept in Računalništvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, krajše SSKJ, je slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Poglej Koncept in Slovar slovenskega knjižnega jezika
Sodobna filozofija
Sodobna filozofija označuje skupino vplivnejših filozofskih smeri, ki delujejo dandanes oziroma so močno zaznamovale naše in minulo stoletje.
Poglej Koncept in Sodobna filozofija
Sopomenka
Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.
Poglej Koncept in Sopomenka
Stvar
Stvár je nosilni predmet stvarnega prava.
Poglej Koncept in Stvar
Svet
Svet (mundus, -i, m: vesoljni svet, svetovje; zemlja, svet; nebo; ljudje), večpomenski izraz, ki ga uporabljamo za vse tiste prostore oziroma predele vesolja, ki so pri trenutnem stanju znanosti in tehnologije dostopni človeku.
Poglej Koncept in Svet
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Poglej Koncept in Veda
Zanositev
Združitev jajčeca in semenčice. Zanosítev, spočétje ali koncépcija je začetek nosečnosti, ko oploditvi jajčeca s semenčico sledi ugnezdenje blastule.
Poglej Koncept in Zanositev
Glej tudi
Abstrakcija
Filozofija jezika
Kognitivna znanost
Koncepti
Koncepti v metafiziki
Mišljenje
Ontologija
Predmeti
Semantika
Prav tako znan kot Koncepti.