Freska in Toskana

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Freska in Toskana

Freska vs. Toskana

Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet. Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Ambrogio Lorenzetti

Ambrogio Lorenzetti (tudi Ambruogio Laurati), (*ok.1290 Siena, † 9. junij 1348, Siena) je bil italijanski slikar sienske šole.

Ambrogio Lorenzetti in Freska · Ambrogio Lorenzetti in Toskana · Poglej več »

Etruščani

Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.

Etruščani in Freska · Etruščani in Toskana · Poglej več »

Firenška stolnica

Firenška stolnica, italijansko Cattedrale di Santa Maria del Fiore, tudi Duomo di Firenze je stolnica in mala bazilika v Firencah v Italiji.

Firenška stolnica in Freska · Firenška stolnica in Toskana · Poglej več »

Firence

Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.

Firence in Freska · Firence in Toskana · Poglej več »

Giotto di Bondone

Giotto di Bondone, italijanski slikar in arhitekt, * 1267 ali 1276, Vespignano, Italija, † 8. januar 1337, Firenze, Italija.

Freska in Giotto di Bondone · Giotto di Bondone in Toskana · Poglej več »

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Freska in Leonardo da Vinci · Leonardo da Vinci in Toskana · Poglej več »

Masaccio

Masaccio (rojen kot Tommaso Cassai), italijanski slikar, * 21. december 1401, † jesen 1428.

Freska in Masaccio · Masaccio in Toskana · Poglej več »

Michelangelo Buonarroti

Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).

Freska in Michelangelo Buonarroti · Michelangelo Buonarroti in Toskana · Poglej več »

Piero della Francesca

Piero della Francesca, rojen kot Piero di Benedetto de' Franceschi, italijanski slikar zgodnje renesanse, matematik in geometer, * ok.

Freska in Piero della Francesca · Piero della Francesca in Toskana · Poglej več »

Sandro Botticelli

Alessandro di Mariano di Vanni Filipepi, bolj poznan kot Sandro Botticelli, italijanski slikar, * 1. marec, 1444 ali 1445 (vprašljivo), † 17. maj, 1510). Bil je slikar florentinske šole v času zgodnje renesanse - t. i. quattrocento. Manj kot sto let kasneje je to obdobje pod patronatom Lorenza de' Medicija, Giorgio Vasari označil kot »zlato dobo« v svoji knjigi Življenjepisov umetnikov v opisu življenja Botticellija. Njegov posmrtni sloves je trpel do poznega 19. stoletja; ko je njegovo delo vnovič postalo pokazatelj veličine zgodnjerenesančnega slikarstva in sta njegovi sliki Rojstvo Venere in Pomlad postali najbolj znani mojstrski dosežek florentinskega slikarstva 15. stoletja.

Freska in Sandro Botticelli · Sandro Botticelli in Toskana · Poglej več »

Siena

Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.

Freska in Siena · Siena in Toskana · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Freska in Voda · Toskana in Voda · Poglej več »