Kazalo
40 odnosi: Arktični ocean, Atlantski ocean, Čukči, Čukotski polotok, Čukotsko morje, Bajkalsko jezero, Beringov preliv, Beringovo morje, Ceponožci, Ciklon, Delovno taborišče, Enorog, Erozija, Evenki, Gulag, Jakuti, Jakutija, Jezero, Klif, Kositer, Lipani, Lov, Megla, Močvirje, Mongoli, Morje Laptevov, Mrož, Novosibirski otoki, Pesek, Plankton, Polarna trska, Ribolov, Robno morje, Rudnik, Rusija, Semjon Ivanovič Dežnjov, Severni medved, Sibirija, Tihi ocean, Tundra.
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Arktični ocean
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Atlantski ocean
Čukči
Čukči ali tudi Čukši in Čukoti, (izvirno ime Luoravetlan, možje ali Tusfa, bratje ali zavezniki), »severno jelenji ljudje« (čauču) so ljudstvo mongolidne rase, ki naseljuje najbolj severovzhodne predele Sibirije (Čukotka, Čukotski polotok) na obalah Severnega Ledenega morja in Beringovega morja.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Čukči
Čukotski polotok
Lega Čukotskega polotoka Satelitski posnetek Beringovega preliva. Levo je vzhod Čukotskega polotoka, desno pa zahod Sewardovega polotoka. Čukotski polotok (Čukotskij poluostrov) je polotok na skrajnem vzhodu Rusije in najbolj vzhodni polotok Azije.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Čukotski polotok
Čukotsko morje
Čukotsko morje je robno morje Arktičnega oceana, ki leži med Azijo in Severno Ameriko.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Čukotsko morje
Bajkalsko jezero
Bajkalsko jezero, november 2001 Bajkálsko jézero (rusko Озеро Байкал - Ozero Bajkal; burjatsko Байгал нуур, Baigal nuur; mongolsko Байгал нуур, Baigal nuur, etimološko pomeni 'naravno jezero') v jugovzhodni Rusiji ob meji z Republiko Burjatijo je najstarejše, po količini sladke vode največje in najgloblje sladkovodno jezero.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Bajkalsko jezero
Beringov preliv
Beringov preliv ali Beringova ožina je morski preliv, ki povezuje Beringovo morje v Tihem oceanu s Čukotskim morjem v Arktičnem oceanu.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Beringov preliv
Beringovo morje
Beringovo morje (angleško Bering Sea; rusko Берингово море, Beringovo more; jupiško Imarpik) je robno morje Tihega oceana, ki leži na njegovem skrajnem severu in pokriva površino približno dva milijona km².
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Beringovo morje
Ceponožci
Ceponožci ali ceponožni raki (znanstveno ime Copepoda) so številčna skupina majhnih rakov, ki poseljuje morja in oceane ter praktično vse sladkovodne habitate, vključno z začasnimi vodnimi telesi in dovolj vlažnimi prostorčki v mahu, rastlinskem opadu in med listi.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Ceponožci
Ciklon
Cikloni so velika sklenjena območja nizkega zračnega tlaka.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Ciklon
Delovno taborišče
Delovno taborišče (nemško Arbeitslager) je podvrsta koncentracijskega taborišča, v katerem so zaporniki primorani v opravljanje prisilnega dela.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Delovno taborišče
Enorog
Enorog ali enorožec, tudi samorog ali narval (znanstveno ime Monodon monoceros), je arktična vrsta kita.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Enorog
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Erozija
Evenki
'''Evenško bivališče''' - Etnografski muzej mesta Ulan-Ude, Rusija. Evenki (stari ruski izraz Tunguzi) so avtohtono nomadsko ljudstvo severne Azije, ki v večjem številu prebiva na območju Rusije (35.572 – popis 2002), Kitajske (30.505 – popis 2002) in Mongolije.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Evenki
Gulag
Gulag v Molotovsku Gulag (Glavnoje upravlenije ispravitelno-trudovih lagerej - GULag) je beseda s katero označujemo široko razpredeno mrežo delovnih taborišč po vsej nekdanji Sovjetski zvezi.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Gulag
Jakuti
Jakuti ali Saha (jakutsko Сахалар) so turški narod, ki živi večinoma v Republiki Jakutiji v Ruski federaciji.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Jakuti
Jakutija
Jakutija (uradno Republika Saha (Jakutija)) je avtonomna republika Ruske federacije v Daljnovzhodnem federalnem okrožju.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Jakutija
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Jezero
Klif
Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom. Nastajanje klifa:1 Voda izkopava2 Krušenje podlage3 Nanos odkrušenih kamnin Klif ali pečina je v geografiji in geologiji navpična, strma, kamnita obala.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Klif
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Kositer
Lipani
Lipani (znanstveno ime Thymallinae), ki vsebuje en sam rod Thymallus, je poddružina rib kostnic, ki avtohtono poseljuje vode zmernega in severnega pasu Evrope, Azije in Severne Amerike.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Lipani
Lov
Slika Hermanna Giesla, ki prikazuje lov Lov je dejavnost iskanja, opazovanja, zasledovanja, vabljenja in čakanja divjadi s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Lov
Megla
Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Megla
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Močvirje
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Mongoli
Morje Laptevov
Morje Laptevov (Laptev Sea) Mórje Láptevov (tudi Morje Laptjevov, nepravilno Morje Laptevih (mestnik namesto rodilnika) (rusko море Лаптевых) je del Arktičnega oceana in se razteza na površini 649.800 km² znotraj polarnega kroga. Leži med polotokom Tajmir in Novosibirskimi otoki.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Morje Laptevov
Mrož
Mróž (znanstveno ime Odobenus rosmarus) je plavutonožec, ki živi v ledenomrzlih vodah Arktike.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Mrož
Novosibirski otoki
Novosibirski otoki so otočje na skrajnem severu Rusije, ki ga oblivajo Morje Laptevov na zahodu, Vzhodnosibirsko morje na vzhodu ter odprti Arktični ocean na severu, na jugu pa ga Preliv Dmitrija Lapteva loči od kopnega v ruski avtonomni republiki Jakutiji.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Novosibirski otoki
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Pesek
Plankton
kremenastih alg, ene od ključnih skupin planktonskih organizmov Plankton (iz grške besede πλαγκτος planktos, 'postopač', 'klatež') je združba, ki jo sestavljajo organizmi, ki lebdijo v vodi in niso aktivni plavalci.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Plankton
Polarna trska
Polarna trska (znanstveno ime Boreogadus saida) je riba iz družine trsk.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Polarna trska
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Ribolov
Robno morje
V oceanografiji je robno morje tako, ki je delno obdano z otoki, otočji ali polotoki, ki mejijo na ali so široko odprti na ocean na površini in/ali mejijo s podmorskimi grebeni na morskem dnu.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Robno morje
Rudnik
Kladivo in macola, simbol za področje rudnika v nekaterih evropskih državah. Rudnik je infrastruktura za pridobivanje (izkopavanje) materialov na območju nahajališča energetskih ali mineralnih surovin, ki so hkrati neobnovljivi viri.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Rudnik
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Rusija
Semjon Ivanovič Dežnjov
Semjon Ivanovič Dežnjov (rusko Семён Ива́нович Дежнёв), ruski popotnik, raziskovalec, pomorščak, jakutski kozak in trgovec s kožuhovino, * okoli 1605, Veliki Ustjug, Rusija, † 1673, Moskva, Rusija.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Semjon Ivanovič Dežnjov
Severni medved
Odrasla žival in mladič Severni, tudi beli ali polarni medved (znanstveno ime Ursus maritimus) je velik sesalec iz rodu zveri (Carnivora), družina medvedov (Ursidae).
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Severni medved
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Sibirija
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Tihi ocean
Tundra
Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.
Poglej Vzhodnosibirsko morje in Tundra