119 odnosi: Abel-Ruffinijev izrek, Abstraktna algebra, Adriaan van Roomen, Aksiom, Al Hvarizmi, Algebra, Algebrska varieteta, Algebrsko število, Arithmetica, Aritmetična sredina, Aryabhata I., Astronavtika, Astronomija, Babilonska matematika, Bernard Bolzano, Carl Friedrich Gauss, Celoštevilsko zaporedje, Clausius-Clapeyronova enačba, Džu Šidžje, Diferencialna enačba, Diofant, Diofantska enačba, Dokaz z neskončnim spustom, Dvojiški logaritem, E = mc², Einsteinove enačbe polja, Elementarna funkcija, Enačaj, Energija fotona, Epitrohoida, Euler-Lagrangeeva enačba, Eulerjeva enačba, Eulerjeva enačba četrte stopnje, Evklidska geometrija, Feynmanov diagram, Fibonaccijevo število, Formula, François Viète, Funkcijska enačba, Geometrija, Gnuplot, Hillova enačba, Hiva, Homogenost (matematika), HP 35s, HP-34C, Ibn Junis, Identiteta, Imaginarna enota, Izjavna forma, ..., Izrek, Ji Šing, Konstanta omega, Kosinusni izrek, Kriptaritem, Krožnica, Krogla, Kvadratna enačba, Kvadratno število, Kvantna mehanika, Lambertova funkcija W, Lineweaver-Burkova enačba, Lju Hui, Logaritem, Marcel Grossmann, Matematični izraz, Max Planck, Mediana, Metuljna krivulja (transcendentna), Michaelis-Mentenina enačba, Nadorjakinja, Naravni logaritem, Nedoločena enačba, Neenačba, Neilova parabola, Ničla funkcije, Nikolaj Ivanovič Lobačevski, Numerična matematika, Obrazec, Ohmov zakon, Osnovni izrek infinitezimalnega računa, Parametrična enačba, Perronova enačba, Pierre Curie, Poletni čas, Programi za simbolno računanje, Pronyjeva enačba, Prve visoke civilizacije, Ptolemaj, QSAR, Radioaktivnost, Ravnina, Rešitev enačbe, Regresija, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Siméon-Denis Poisson, Simetrija, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Spremenljivka, Srinivasa Ajangar Ramanudžan, Talesov izrek, Teorija grup, Teorija obsegov, Transcendentno število, Trdota po Brinellu, Trizob (krivulja), Uklon elektronov, Uklon nevtronov, Vrsta (matematika), Vztrajnostni moment, William Thomson, Zemeljski čas, Zgodovina matematike, Zlata spirala, 0,999..., 163 (število), 4. januar. Razširi indeks (69 več) »
Abel-Ruffinijev izrek
Abel-Ruffinijev izrèk je v matematiki izrek po katerem ne obstaja splošna rešitev polinomske enačbe pete stopnje ali več v radikalih.
Novo!!: Enačba in Abel-Ruffinijev izrek · Poglej več »
Abstraktna algebra
Abstraktna algebra (tudi višja algebra) je matematična disciplina, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami kot so: grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre.
Novo!!: Enačba in Abstraktna algebra · Poglej več »
Adriaan van Roomen
Adriaan van Roomen (Adriaaen (Adriaen) van (Van) Romen; latinizirano Adrianus Romanus), belgijsko-flamski matematik, * 29. september 1561, Leuven, Flandrija, Belgija, † 4. maj 1615, Mainz, Nemčija.
Novo!!: Enačba in Adriaan van Roomen · Poglej več »
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Novo!!: Enačba in Aksiom · Poglej več »
Al Hvarizmi
Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12. stoletje) Mohamed ben Musa al Madžusi (potomec nekega Magijca) Abu Džafar Abdulah Perez Al Hvarizmi (arabsko أبو عبد الله محمد بن موسى الخوارزمي), perzijski matematik, astronom in geograf, * 780, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj Uzbekistan, † 850.
Novo!!: Enačba in Al Hvarizmi · Poglej več »
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Novo!!: Enačba in Algebra · Poglej več »
Algebrska varieteta
Algebrska varieteta je v matematiki množica rešitev sistema polinomskih enačb.
Novo!!: Enačba in Algebrska varieteta · Poglej več »
Algebrsko število
Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Novo!!: Enačba in Algebrsko število · Poglej več »
Arithmetica
Bachet de Méziriac Arithmetica (Aritmetika) je starogrška knjiga oziroma zbirka algebrskih problemov.
Novo!!: Enačba in Arithmetica · Poglej več »
Aritmetična sredina
Aritmétična sredína ali povpréčje oz.
Novo!!: Enačba in Aritmetična sredina · Poglej več »
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Novo!!: Enačba in Aryabhata I. · Poglej več »
Astronavtika
Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.
Novo!!: Enačba in Astronavtika · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Enačba in Astronomija · Poglej več »
Babilonska matematika
kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.
Novo!!: Enačba in Babilonska matematika · Poglej več »
Bernard Bolzano
Bernard Bolzano (Bernhard, Bernardus Placidus Johann Nepomuk), češko-nemški matematik, filozof, teolog in logik, * 5. oktober 1781, Praga, † 18. december 1848, Praga.
Novo!!: Enačba in Bernard Bolzano · Poglej več »
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Enačba in Carl Friedrich Gauss · Poglej več »
Celoštevilsko zaporedje
Celoštevílsko zaporédje je v matematiki zaporedje, katerega členi so cela števila.
Novo!!: Enačba in Celoštevilsko zaporedje · Poglej več »
Clausius-Clapeyronova enačba
Clausius-Clapeyronova enačba približno opisuje odvisnost vrelišča od tlaka ali odvisnost nasičenega izparilnega tlaka od temperature v dvofaznem sistemu.
Novo!!: Enačba in Clausius-Clapeyronova enačba · Poglej več »
Džu Šidžje
Džu Šidžje (poenostavljena kitajščina: 朱世杰; tradicionalna kitajščina: 朱世傑; pinjin: Zhū Shìjié; Wade–Giles: Chu Shih-chieh, 1249–1314), vljudnostno ime Hančing (漢卿; pinjin: Hanqing), psevdonim Songting (松庭), kitajski matematik, * 1270, † 1330.
Novo!!: Enačba in Džu Šidžje · Poglej več »
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Novo!!: Enačba in Diferencialna enačba · Poglej več »
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Novo!!: Enačba in Diofant · Poglej več »
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Novo!!: Enačba in Diofantska enačba · Poglej več »
Dokaz z neskončnim spustom
Dokaz z neskončnim spustom je v matematiki oblika dokaza in še posebej oblika dokaza s protislovjem, pri kateri se uporabi dejstvo, da je naravnih števil manjših od n\, končno mnogo in sloni na načelu najmanjšega celega števila.
Novo!!: Enačba in Dokaz z neskončnim spustom · Poglej več »
Dvojiški logaritem
Graf funkcije dvojiški logaritem \operatornamelb x \,; \, 0 Dvojiški logaritem (ali binarni logaritem) je v matematiki logaritem z osnovo 2 (dvojiška osnova).
Novo!!: Enačba in Dvojiški logaritem · Poglej več »
E = mc²
Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.
Novo!!: Enačba in E = mc² · Poglej več »
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Novo!!: Enačba in Einsteinove enačbe polja · Poglej več »
Elementarna funkcija
+1 Elementárna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki jo je moč sestaviti iz končnega števila osnovnih elementarnih funkcij, kot so.
Novo!!: Enačba in Elementarna funkcija · Poglej več »
Enačaj
Enačáj (.
Novo!!: Enačba in Enačaj · Poglej več »
Energija fotona
Energija fotona je energija, ki jo prenaša en sam foton.
Novo!!: Enačba in Energija fotona · Poglej več »
Epitrohoida
Epotrohoida z ''R''.
Novo!!: Enačba in Epitrohoida · Poglej več »
Euler-Lagrangeeva enačba
Euler-Lagrangeeva enáčba (tudi Lagrangeeva enáčba) ali sistem Euler-Lagrangeevih enačb pove, da doseže integral akcije S ekstremno vrednost tedaj in le tedaj, ko velja Pri tem je L Lagrangeeva funkcija sistema, x^a pa so posplošene koordinate.
Novo!!: Enačba in Euler-Lagrangeeva enačba · Poglej več »
Eulerjeva enačba
Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.
Novo!!: Enačba in Eulerjeva enačba · Poglej več »
Eulerjeva enačba četrte stopnje
Eulerjeva enáčba četŕte stôpnje je v teoriji števil problem, ki ga je leta 1772 predlagal Leonhard Euler.
Novo!!: Enačba in Eulerjeva enačba četrte stopnje · Poglej več »
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Novo!!: Enačba in Evklidska geometrija · Poglej več »
Feynmanov diagram
razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.
Novo!!: Enačba in Feynmanov diagram · Poglej več »
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Novo!!: Enačba in Fibonaccijevo število · Poglej več »
Formula
Fórmula je kratek simboličen zapis, ki se uporablja v matematiki, naravoslovju in tehniki ter kemiji za opis odnosov med količinami.
Novo!!: Enačba in Formula · Poglej več »
François Viète
François Viète (tudi Vieta in Viette) (Francisci Vietæ), francoski pravnik in matematik, * 1540, Fontenay-le-Comte, Poitou, Francija, † 13. februar 1603, Pariz, Francija.
Novo!!: Enačba in François Viète · Poglej več »
Funkcijska enačba
Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.
Novo!!: Enačba in Funkcijska enačba · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Enačba in Geometrija · Poglej več »
Gnuplot
gnuplot je prostodostopni odprtokodni računalniški program z ukazno vrstico namenjen za izdelavo in izrisovanje dvorazsežnih in trirazsežnih grafov funkcij, podatkov in prilagoditev podatkov.
Novo!!: Enačba in Gnuplot · Poglej več »
Hillova enačba
Hillova enačba se lahko nanaša na.
Novo!!: Enačba in Hillova enačba · Poglej več »
Hiva
Umetnost in arhitektura sta v Itčan Kali izjemna Hiva (uzbeško Xiva, cirilsko Хива; tudi Chiwa ali Khiva) je mesto v današnjem Uzbekistanu.
Novo!!: Enačba in Hiva · Poglej več »
Homogenost (matematika)
Homogénost ima v matematiki več pomenov.
Novo!!: Enačba in Homogenost (matematika) · Poglej več »
HP 35s
Žepni kalkulator HP 35s HP 35s Scientific Calculator je zadnji od dolgega niza negrafičnih znanstvenih in programabilnih žepnih kalkulatorjev podjetja Hewlett-Packard.
Novo!!: Enačba in HP 35s · Poglej več »
HP-34C
Žepni kalkulator HP-34C HP-34C Continuous Memory Calculator (s kodnim imenom »Basil« (Bazilika)) je bil napredni znanstveni programabilni žepni kalkulator podjetja Hewlett-Packard.
Novo!!: Enačba in HP-34C · Poglej več »
Ibn Junis
Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.
Novo!!: Enačba in Ibn Junis · Poglej več »
Identiteta
Identitéta ali istovétnost ima lahko več pomenov.
Novo!!: Enačba in Identiteta · Poglej več »
Imaginarna enota
Imaginarna enota i je v matematiki po definiciji rešitev enačbe.
Novo!!: Enačba in Imaginarna enota · Poglej več »
Izjavna forma
Izjávna fórma je v matematiki izjava, kjer kakšno vrednost ali objekt nadomestimo s spremenljivko.
Novo!!: Enačba in Izjavna forma · Poglej več »
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Novo!!: Enačba in Izrek · Poglej več »
Ji Šing
Ji Šing (kitajsko: 一行; pinjin: Yī Xíng; Wade-Giles: I-Hsing), kitajski astronom, matematik in budistični menih, * 683, † 727.
Novo!!: Enačba in Ji Šing · Poglej več »
Konstanta omega
Konstanta omega je matematična konstanta določena kot: Je vrednost \operatorname_(1): kjer je \operatorname_ Lambertova funkcija W za realne argumente, ki je rešitev enačbe: oziroma: Ime konstante izhaja iz drugega imena za Lambertovo funkcijo W, funkcije Ω.
Novo!!: Enačba in Konstanta omega · Poglej več »
Kosinusni izrek
Kósinusni izrèk v ravninski trigonometriji nam omogoča, da v trikotniku, kjer poznamo dolžini dveh stranic in velikost kota med njima, izračunamo tretjo stranico.
Novo!!: Enačba in Kosinusni izrek · Poglej več »
Kriptaritem
Kriptaritem (črkovna enačba) je matematična igra oziroma uganka, kjer imamo s črkami podano enačbo, ki vsebuje neznana števila.
Novo!!: Enačba in Kriptaritem · Poglej več »
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Novo!!: Enačba in Krožnica · Poglej več »
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Novo!!: Enačba in Krogla · Poglej več »
Kvadratna enačba
Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.
Novo!!: Enačba in Kvadratna enačba · Poglej več »
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Novo!!: Enačba in Kvadratno število · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Enačba in Kvantna mehanika · Poglej več »
Lambertova funkcija W
Graf funkcije \operatornameW_0(x), \ (-1/e \le x \le 4) kompleksni ravnini Lambertova fúnkcija W (tudi fúnkcija ω) je v matematiki obratna funkcija: kjer je ew naravna eksponentna funkcija in w kompleksno število.
Novo!!: Enačba in Lambertova funkcija W · Poglej več »
Lineweaver-Burkova enačba
Lineweaver-Burkov graf. Lineweaver-Burkova enačba je enačba, ki prikazuje odvisnost recipročne vrednosti začetne hitrosti encimsko katalizirane reakcije od recipročne vrednosti koncentracije substrata.
Novo!!: Enačba in Lineweaver-Burkova enačba · Poglej več »
Lju Hui
Lju Hui (kitajsko 劉徽; pinjin: Liu Hui), kitajski matematik, * okoli 220, Vei (Wei), Kitajska, okoli 285.
Novo!!: Enačba in Lju Hui · Poglej več »
Logaritem
Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.
Novo!!: Enačba in Logaritem · Poglej več »
Marcel Grossmann
Marcel Grossmann, nemški švicarski matematik, * 9. april 1878, Budimpešta, Madžarska, † 7. september 1936, Zürich, Švica.
Novo!!: Enačba in Marcel Grossmann · Poglej več »
Matematični izraz
Matemátični izràz je zapis sestavljen iz števil, spremenljivk, matematičnih funkcij in operacij ter iz oklepajev, ki določajo vrstni red računanja.
Novo!!: Enačba in Matematični izraz · Poglej več »
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Novo!!: Enačba in Max Planck · Poglej več »
Mediana
Mediána je v matematiki srednja vrednost nekega zaporedja števil, ki razdeli števila, razvrščena po velikosti, na dve enaki polovici po številu elementov.
Novo!!: Enačba in Mediana · Poglej več »
Metuljna krivulja (transcendentna)
Metuljna krivulja. Metuljna krivulja je transcendentna ravninska krivulja.
Novo!!: Enačba in Metuljna krivulja (transcendentna) · Poglej več »
Michaelis-Mentenina enačba
Michaelis-Mentenina enačba (znana tudi kot Michaelis-Menten-Henrijeva enačba) je enačba, ki prikazuje odvisnost začetne hitrosti encimsko katalizirane reakcije od koncentracije substrata.
Novo!!: Enačba in Michaelis-Mentenina enačba · Poglej več »
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Novo!!: Enačba in Nadorjakinja · Poglej več »
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Novo!!: Enačba in Naravni logaritem · Poglej več »
Nedoločena enačba
Nedolóčena enáčba je v matematiki enačba za katero obstaja več kot ena rešitev.
Novo!!: Enačba in Nedoločena enačba · Poglej več »
Neenačba
Neenačba (redko tudi neenakost) je simbolični zapis sestavljen iz dveh matematičnih izrazov, med katerima stoji neenačaj.
Novo!!: Enačba in Neenačba · Poglej več »
Neilova parabola
Neilove parabole Neilova parábola ali pólkubíčna parábola (oziroma pólkúbična ~ in pólkúbna ~) je v matematiki ravninska krivulja, ki jo v kartezičnem koordinatnem sistemu (x, y) določa enačba: Imenuje se po škotskem matematiku Williamu Neilu (1637 - 1680), ki jo je odkril in raziskoval leta 1657.
Novo!!: Enačba in Neilova parabola · Poglej več »
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Novo!!: Enačba in Ničla funkcije · Poglej več »
Nikolaj Ivanovič Lobačevski
Nikolaj Ivanovič Lobačevski (tudi (nepravilno) Lobačevskij, rusko Никола́й Ива́нович Лобаче́вский), ruski matematik, * 1. december (20. november, ruski koledar) 1792, Nižni Novgorod, Rusija, † 24. februar (12. februar) 1856, Kazan, Rusija.
Novo!!: Enačba in Nikolaj Ivanovič Lobačevski · Poglej več »
Numerična matematika
Numerična matemátika ali numerična analiza je matematična disciplina, ki rešuje probleme s področja realnih (redko: kompleksnih) števil.
Novo!!: Enačba in Numerična matematika · Poglej več »
Obrazec
Obrázec je lahko.
Novo!!: Enačba in Obrazec · Poglej več »
Ohmov zakon
Ohmov zákon v fiziki za dani električni krog podaja sorazmernost med električnim tokom I skozi električni upornik in napetostjo U na njem: Pri tem je R električni upor.
Novo!!: Enačba in Ohmov zakon · Poglej več »
Osnovni izrek infinitezimalnega računa
Osnovni izrek infinitezimalnega računa (tudi osnovni izrek matematične analize) podaja povezavo med odvodom, nedoločenim integralom in določenim integralom.
Novo!!: Enačba in Osnovni izrek infinitezimalnega računa · Poglej več »
Parametrična enačba
metuljna krivulja. Parametrična enačba je v matematiki način, s katerim opišemo relacijo z uporabo parametrov.
Novo!!: Enačba in Parametrična enačba · Poglej več »
Perronova enačba
Perronova enačba je v matematiki, oziroma v analitični teoriji števil, enačba, ki podaja vsoto aritmetične funkcije z obratno Mellinovo transformacijo.
Novo!!: Enačba in Perronova enačba · Poglej več »
Pierre Curie
Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.
Novo!!: Enačba in Pierre Curie · Poglej več »
Poletni čas
Modra barva predstavlja države kjer upoštevajo poletni čas. Oranžna barva predstavlja države, ki so včasih upoštevale poletni čas. Rdeča barva predstavlja države, ki ne upoštevajo poletnega časa Polétni čàs (s kratico DST) je krajevni čas, ki ga privzame država za določeno obdobje leta, po navadi za uro naprej od standardnega uradnega časa.
Novo!!: Enačba in Poletni čas · Poglej več »
Programi za simbolno računanje
Programi za simbolno računanje (angleški izraz je Computer algebra system (računalniški algebrski sistem); kratica CAS) so programi, ki omogočajo simbolično matematiko.
Novo!!: Enačba in Programi za simbolno računanje · Poglej več »
Pronyjeva enačba
Pronyjeva enačba je zgodovinsko pomembna enačba s področja hidravlike za izračun višinske izgube hi zaradi trenja znotraj določenega toka cevi: kjer je: Enačbo je izkustveno razvil francoski matematik in inženir Gaspard de Prony.
Novo!!: Enačba in Pronyjeva enačba · Poglej več »
Prve visoke civilizacije
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.
Novo!!: Enačba in Prve visoke civilizacije · Poglej več »
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Novo!!: Enačba in Ptolemaj · Poglej več »
QSAR
QSAR je kratica za kvantitativno razmerje med strukturo in delovanjem (angleško Quantitative Structure-Activity Relationship).
Novo!!: Enačba in QSAR · Poglej več »
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Novo!!: Enačba in Radioaktivnost · Poglej več »
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: Enačba in Ravnina · Poglej več »
Rešitev enačbe
Rešítev enáčbe (z eno neznanko) je v matematiki tista vrednost, pri kateri je enačba kot izjavna forma pravilna.
Novo!!: Enačba in Rešitev enačbe · Poglej več »
Regresija
Regresija (modeliranje, napovedovanje) je v matematiki iskanje povezanosti (korelacije) med spremenljivkami.
Novo!!: Enačba in Regresija · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Enačba in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Enačba in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Novo!!: Enačba in Siméon-Denis Poisson · Poglej več »
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Novo!!: Enačba in Simetrija · Poglej več »
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Novo!!: Enačba in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Novo!!: Enačba in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »
Spremenljivka
Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.
Novo!!: Enačba in Spremenljivka · Poglej več »
Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.
Novo!!: Enačba in Srinivasa Ajangar Ramanudžan · Poglej več »
Talesov izrek
Tálesov izrèk je izrek (imenovan v čast Talesu) v ravninski geometriji, ki pravi, da je obodni kot nad premerom krožnice pravi; če imamo torej premer AC neke krožnice in od A in C različno točko B na njenem obodu, je kot ABC pravi kot.
Novo!!: Enačba in Talesov izrek · Poglej več »
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Novo!!: Enačba in Teorija grup · Poglej več »
Teorija obsegov
Teorija obsegov je veja matematike, ki raziskuje značilnosti obsegov.
Novo!!: Enačba in Teorija obsegov · Poglej več »
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Novo!!: Enačba in Transcendentno število · Poglej več »
Trdota po Brinellu
Trdota po Brinellu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.
Novo!!: Enačba in Trdota po Brinellu · Poglej več »
Trizob (krivulja)
Krivulja trizob z enačbo y.
Novo!!: Enačba in Trizob (krivulja) · Poglej več »
Uklon elektronov
Uklon elektronov je možen zaradi valovne narave elektronov.
Novo!!: Enačba in Uklon elektronov · Poglej več »
Uklon nevtronov
Uklon nevtronov je možen zaradi valovne narave nevtronov.
Novo!!: Enačba in Uklon nevtronov · Poglej več »
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Novo!!: Enačba in Vrsta (matematika) · Poglej več »
Vztrajnostni moment
Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.
Novo!!: Enačba in Vztrajnostni moment · Poglej več »
William Thomson
Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Novo!!: Enačba in William Thomson · Poglej več »
Zemeljski čas
Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.
Novo!!: Enačba in Zemeljski čas · Poglej več »
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Novo!!: Enačba in Zgodovina matematike · Poglej več »
Zlata spirala
samopodobne. Njihova oblika se pri spreminjanju merila neskončnokrat ponavlja. Zlata spirala je ravninska krivulja, ki se jo v polarnem koordinatnem sistemu (r, θ) opiše z enačbo: kjer sta \phi\, število zlatega reza (zlato razmerje) in \pi\, Ludolfovo število.
Novo!!: Enačba in Zlata spirala · Poglej več »
0,999...
300px 0.999... je v matematiki realno število, ki je v množici \mathbb enako 1.
Novo!!: Enačba in 0,999... · Poglej več »
163 (število)
163 (stó tríinšéstdeset) je naravno število, za katerega velja 163.
Novo!!: Enačba in 163 (število) · Poglej več »
4. januar
4.
Novo!!: Enačba in 4. januar · Poglej več »