Kazalo
39 odnosi: Alan Baker, Algebrska geometrija, Andrew John Wiles, Arhimed, Arithmetica, Aritmetika, Število Markova, Bhaskara, Brahmagupta, Catalanova domneva, David Singmaster, Diofant, Enačba, Erdős-Strausova domneva, Eulerjeva domneva, Eulerjeva enačba četrte stopnje, Evklidova lema, Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku, Fermatov veliki izrek, Fibonaccijevo število, Henry John Stephen Smith, Hilbertovi problemi, John Pell, Julia Robinson, Kongruenca, Kriptaritem, Lagrangeevo število, Louis Joel Mordell, Louis Poinsot, Pellova enačba, Pierre de Fermat, Robert Daniel Carmichael, Seznam matematičnih vsebin, Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov, Sundzi Suandžing, Teorija števil, Tuje število, Verižni ulomek, William Brouncker.
Alan Baker
Alan Baker, FRS, angleški matematik, * 19. avgust 1939, London, Anglija, † 4. februar 2018, Cambridge, Anglija.
Poglej Diofantska enačba in Alan Baker
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Diofantska enačba in Algebrska geometrija
Andrew John Wiles
Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.
Poglej Diofantska enačba in Andrew John Wiles
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Diofantska enačba in Arhimed
Arithmetica
Bachet de Méziriac Arithmetica (Aritmetika) je starogrška knjiga oziroma zbirka algebrskih problemov.
Poglej Diofantska enačba in Arithmetica
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Diofantska enačba in Aritmetika
Število Markova
Števílo Markova je v teoriji števil pozitivno celo število x, y ali z, ki je ena od rešitev kvadratne diofantske enačbe Markova: Prva števila Markova so: dvojiškem drevesu. in predstavljajo koordinate markovskih trojic: Števila se imenujejo po Andreju Andrejeviču Markovu starejšem.
Poglej Diofantska enačba in Število Markova
Bhaskara
Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.
Poglej Diofantska enačba in Bhaskara
Brahmagupta
Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.
Poglej Diofantska enačba in Brahmagupta
Catalanova domneva
Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.
Poglej Diofantska enačba in Catalanova domneva
David Singmaster
David Breyer Singmaster, ameriško-britanski matematik, * december 1938, Ferguson, Missouri, ZDA, † 13. februar 2023.
Poglej Diofantska enačba in David Singmaster
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Poglej Diofantska enačba in Diofant
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Diofantska enačba in Enačba
Erdős-Strausova domneva
Erdős-Strausova domneva je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 1 predvideva, da se lahko racionalno število 4/n izrazi kot vsoto treh enotskih ulomkov.
Poglej Diofantska enačba in Erdős-Strausova domneva
Eulerjeva domneva
Eulerjeva domneva je v matematiki napačna domneva, povezana s Fermatovim velikim izrekom, ki jo je leta 1769 postavil Leonhard Euler.
Poglej Diofantska enačba in Eulerjeva domneva
Eulerjeva enačba četrte stopnje
Eulerjeva enáčba četŕte stôpnje je v teoriji števil problem, ki ga je leta 1772 predlagal Leonhard Euler.
Poglej Diofantska enačba in Eulerjeva enačba četrte stopnje
Evklidova lema
Evklidova lema je v osnovni teoriji števil pomembna lema, ki se nanaša na deljivost in praštevila.
Poglej Diofantska enačba in Evklidova lema
Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
pitagorejske trojice, d.
Poglej Diofantska enačba in Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Poglej Diofantska enačba in Fermatov veliki izrek
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej Diofantska enačba in Fibonaccijevo število
Henry John Stephen Smith
Henry John Stephen Smith, FRS, irski matematik, * 2. november 1826, Dublin, Irska, † 9. februar 1883, Oxford, Anglija.
Poglej Diofantska enačba in Henry John Stephen Smith
Hilbertovi problemi
Hilbertovi problemi obsegajo seznam (takrat nerešenih) 23 matematičnih problemov, ki jih je objavil nemški matematik David Hilbert na Mednarodnem matematičnem kongresu v Parizu leta 1900.
Poglej Diofantska enačba in Hilbertovi problemi
John Pell
John Pell, angleški matematik, * 1. marec 1611, Southwick, grofija Sussex, Anglija, † 12. december 1685, London.
Poglej Diofantska enačba in John Pell
Julia Robinson
Julia Hall Bowman Robinson, ameriška matematičarka, * 8. december 1919, 30. julij 1985.
Poglej Diofantska enačba in Julia Robinson
Kongruenca
Kongruénca oziroma kongruénčna relácija je ekvivalenčna relacija.
Poglej Diofantska enačba in Kongruenca
Kriptaritem
Kriptaritem (črkovna enačba) je matematična igra oziroma uganka, kjer imamo s črkami podano enačbo, ki vsebuje neznana števila.
Poglej Diofantska enačba in Kriptaritem
Lagrangeevo število
Lagrangeeva števila so v matematiki zaporedja števil, ki se pojavljajo v mejah pri aproksimaciji iracionalnih števil z racionalnimi števili.
Poglej Diofantska enačba in Lagrangeevo število
Louis Joel Mordell
Louis Joel Mordell, FRS, ameriško-britanski matematik, * 28. januar 1888, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 12. marec 1972, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Diofantska enačba in Louis Joel Mordell
Louis Poinsot
Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.
Poglej Diofantska enačba in Louis Poinsot
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Poglej Diofantska enačba in Pellova enačba
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Diofantska enačba in Pierre de Fermat
Robert Daniel Carmichael
Robert Daniel Carmichael, ameriški matematik, * 1. marec 1879, Goodwater, Alabama, ZDA, † 2. maj 1967, Merriam, Kansas, ZDA.
Poglej Diofantska enačba in Robert Daniel Carmichael
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Diofantska enačba in Seznam matematičnih vsebin
Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov
Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 3 predvideva obstoj takšnih pozitivnih celih števil a, b in c, ki rešijo diofantsko enačbo: Avtorja domneve sta Wacław Franciszek Sierpiński (1956) in Paul Erdős.
Poglej Diofantska enačba in Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov
Sundzi Suandžing
Faksimile knjige ''Sundzi Suandžingova klasična matematika'' Sundzi Suandžing (kitajsko: 孙子算经; pinjin: Sūnzĭ Suànjīng; Wade–Giles: Sun Tzu Suan Ching), kitajski matematik, * okoli 400, Kitajska, † okoli 473, Kitajska.
Poglej Diofantska enačba in Sundzi Suandžing
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Diofantska enačba in Teorija števil
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Poglej Diofantska enačba in Tuje število
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Diofantska enačba in Verižni ulomek
William Brouncker
William Brouncker, 2.
Poglej Diofantska enačba in William Brouncker
Prav tako znan kot Diofantska analiza.