Kazalo
27 odnosi: Binokular, Diamant, Elektromagnetno valovanje, Energija, Laser, Lom svetlobe, Lomni količnik, Lomni zakon, Meritev, Nanometer, Odboj, Odbojni zakon, Optična gostota, Optično vlakno, Optika, Pojav Goos-Hänchenove, Prizma, Razdalja, Refraktometer, Snov, Steklo, Svetloba, Valovna dolžina, Vijolična, Vpadni žarek, Vpadni kot, Zrcalo.
- Brezrazsežne količine
- Fizikalni pojavi
- Geometrijska optika
- Optični pojavi
- Svetilniki
- Svetloba
- Valovanje
- Zgodovina fizike
Binokular
Porrovo prizmo. Binokulár je optična naprava, ki je sestavljena iz dveh enakih daljnogledov, ki sta spojena, in skupaj omogočata gledanje v isto smer.
Poglej Popolni odboj in Binokular
Diamant
Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).
Poglej Popolni odboj in Diamant
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Popolni odboj in Elektromagnetno valovanje
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Popolni odboj in Energija
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Poglej Popolni odboj in Laser
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Poglej Popolni odboj in Lom svetlobe
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Popolni odboj in Lomni količnik
Lomni zakon
Lòmni zákon v optiki govori o lomu valovanja ob prehodu čez mejo med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.
Poglej Popolni odboj in Lomni zakon
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Popolni odboj in Meritev
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Popolni odboj in Nanometer
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Poglej Popolni odboj in Odboj
Odbojni zakon
Odbójni zákon opisuje obnašanje valovanja pri odboju na meji sredstev z različnima hitrostma valovanja.
Poglej Popolni odboj in Odbojni zakon
Optična gostota
Optična gostota (uporaba v tiskarstvu) je lastnost snovi, da ne prepušča ali odbija svetlobe, da torej svetlobo delno absorbira.
Poglej Popolni odboj in Optična gostota
Optično vlakno
Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.
Poglej Popolni odboj in Optično vlakno
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Popolni odboj in Optika
Pojav Goos-Hänchenove
Potek žarkov pri premiku Goos-Hänchenove Premik Goos-Hänchenove za končno ravninsko elektromagnetno valovanje na meji dveh optičnih snovi, slika M. V. Sentjabovoj, Katedra za fotoniko in lasersko tehnologijo, IFO IIFiRE, Sibirska federalna univerza (SFU/SibFU) Pojav Goos-Hänchenove (tudi premik Goos-Hänchenove) je optični pojav v katerem linearno polarizirana svetloba doživi premik vzdolž odbojne površine na kateri se popolno odbije.
Poglej Popolni odboj in Pojav Goos-Hänchenove
Prizma
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.
Poglej Popolni odboj in Prizma
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Popolni odboj in Razdalja
Refraktometer
ročni refraktometer Abbejev refraktometer Refraktométer je fizikalna merilna priprava za merjenje lomnega količnika.
Poglej Popolni odboj in Refraktometer
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Popolni odboj in Snov
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Popolni odboj in Steklo
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Popolni odboj in Svetloba
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Popolni odboj in Valovna dolžina
Vijolična
Dišeča vijolica Vijolična je mešanica barv modre in rdeče.
Poglej Popolni odboj in Vijolična
Vpadni žarek
Vpádni žárek je žarek, ki vpada na mejo sredstev.
Poglej Popolni odboj in Vpadni žarek
Vpadni kot
Vpádni kót je kot med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico.
Poglej Popolni odboj in Vpadni kot
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Poglej Popolni odboj in Zrcalo
Glej tudi
Brezrazsežne količine
Fizikalni pojavi
Geometrijska optika
Optični pojavi
Svetilniki
Svetloba
Valovanje
Zgodovina fizike
Prav tako znan kot Popolni notranji odboj, Totalni odboj.