Kazalo
22 odnosi: Fazna hitrost, Fermatovo načelo, Fresnelove enačbe, Geometrijska optika, Huygensovo načelo, Kot, Lom svetlobe, Lomni količnik, Odbojni zakon, Optika, Ploskev, Popolni odboj, Površina, Richard Phillips Feynman, Snov, Svetloba, Točka, Valovanje, Vpadna pravokotnica, Vpadni žarek, Vpadni kot, Willebrord Snell van Royen.
- Geometrijska optika
Fazna hitrost
Fazna hitrost je v fiziki hitrost s katero se širi točka z določeno fazo vzdolž dane smeri.
Poglej Lomni zakon in Fazna hitrost
Fermatovo načelo
Fermatovo načelo (tudi načelo najmanjšega časa) pravi, da svetloba v poljubnem sredstvu od ene do druge točke potuje po najkrajši poti oziroma tako, da za pot porabi najmanj časa.
Poglej Lomni zakon in Fermatovo načelo
Fresnelove enačbe
Amplituda odbitega in prepuščenega vala. Fresnelove enačbe opisujejo obnašanje svetlobe (elektromagnetnega valovanja) na prehodu med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.
Poglej Lomni zakon in Fresnelove enačbe
Geometrijska optika
Geometríjska óptika je področje optike, ki svetlobo obravnava kot žarke.
Poglej Lomni zakon in Geometrijska optika
Huygensovo načelo
Lom svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Uklon svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Huygensovo načelo (tudi Huygens-Fresnelovo načelo) v fiziki pravi, da je vsaka točka valovnega čela izhodišče novega vala, ki se imenuje elementarni val.
Poglej Lomni zakon in Huygensovo načelo
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Lomni zakon in Kot
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Poglej Lomni zakon in Lom svetlobe
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Lomni zakon in Lomni količnik
Odbojni zakon
Odbójni zákon opisuje obnašanje valovanja pri odboju na meji sredstev z različnima hitrostma valovanja.
Poglej Lomni zakon in Odbojni zakon
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Lomni zakon in Optika
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Poglej Lomni zakon in Ploskev
Popolni odboj
Popólni odbòj ali totálni odbòj je optični pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim sredstvom v celoti odbije, če je vpadni kot večji od mejnega kota.
Poglej Lomni zakon in Popolni odboj
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Lomni zakon in Površina
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Lomni zakon in Richard Phillips Feynman
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Lomni zakon in Snov
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Lomni zakon in Svetloba
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Lomni zakon in Točka
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Lomni zakon in Valovanje
Vpadna pravokotnica
Vpádna pravokótnica je premica, ki prebada mejo sredstev v točki, v kateri nanjo vpada vpadni žarek in je pravokotna na mejo sredstev.
Poglej Lomni zakon in Vpadna pravokotnica
Vpadni žarek
Vpádni žárek je žarek, ki vpada na mejo sredstev.
Poglej Lomni zakon in Vpadni žarek
Vpadni kot
Vpádni kót je kot med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico.
Poglej Lomni zakon in Vpadni kot
Willebrord Snell van Royen
Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.
Poglej Lomni zakon in Willebrord Snell van Royen
Glej tudi
Geometrijska optika
Prav tako znan kot Snellov zakon.