Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Fresnelove enačbe

Index Fresnelove enačbe

Amplituda odbitega in prepuščenega vala. Fresnelove enačbe opisujejo obnašanje svetlobe (elektromagnetnega valovanja) na prehodu med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.

Kazalo

  1. 17 odnosi: Albedo, Amplituda, Augustin-Jean Fresnel, Brewstrov kot, Elektromagnetno valovanje, Jakost (fizika), Koeficient odbojnosti, Koeficient prepustnosti, Lomni količnik, Lomni zakon, MathWorld, Odboj, Optični reflektometer v časovnem prostoru, Optično vlakno, Popolni odboj, Snov, Svetloba.

  2. Geometrijska optika
  3. Polarizacija
  4. Svetloba
  5. Zgodovina fizike

Albedo

sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.

Poglej Fresnelove enačbe in Albedo

Amplituda

Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.

Poglej Fresnelove enačbe in Amplituda

Augustin-Jean Fresnel

Augustin-Jean Fresnel, francoski fizik in izumitelj, * 10. maj 1788, Broglie, Francija, † 14. julij 1827, Ville d'Avray, Francija.

Poglej Fresnelove enačbe in Augustin-Jean Fresnel

Brewstrov kot

Polarizacija svetlobe, ki pade na mejo dveh sredstev pod Brewstrovim kotom. Brewstrov kot (tudi kot polarizacije) je vpadni kot pri katerem je odbita svetloba, ki se je odbila na meji dveh sredstev popolnoma linearno polarizirana v ravnini, ki je pravokotna na vpadno ravnino.

Poglej Fresnelove enačbe in Brewstrov kot

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Poglej Fresnelove enačbe in Elektromagnetno valovanje

Jakost (fizika)

Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).

Poglej Fresnelove enačbe in Jakost (fizika)

Koeficient odbojnosti

Amplituda vala, ki se delno odbije in delno preide v drugo sredstvo. Koeficient odbojnosti (tudi koeficient refleksivnosti ali indeks odbojnosti) je razmerje med amplitudo ali gostoto energijskega toka vpadajoče svetlobe (elektromagnetnega valovanja) oziroma valovanja in amplitudo ali gostoto energijskega toka odbite svetlobe v primerih ko svetloba naleti na nezveznost (npr.: prehod iz enega sredstva v drugo).

Poglej Fresnelove enačbe in Koeficient odbojnosti

Koeficient prepustnosti

Amplituda vala elektromagnetnega valovanja, ki se delno odbije in delno preide v drugo sredstvo. Keoficient prepustnosti je razmerje med amplitudo ali gostoto energijskega toka vpadajoče svetlobe (elektromagnetnega valovanja) oziroma poljubnega valovanja in amplitudo ali gostoto energijskega toka prepuščene svetlobe ali valovanja.

Poglej Fresnelove enačbe in Koeficient prepustnosti

Lomni količnik

Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.

Poglej Fresnelove enačbe in Lomni količnik

Lomni zakon

Lòmni zákon v optiki govori o lomu valovanja ob prehodu čez mejo med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.

Poglej Fresnelove enačbe in Lomni zakon

MathWorld

MathWorld je spletno matematično referenčno mesto, ki ga je ustvaril in k njemu veliko prispeval ameriški matematik, enciklopedist in računalniški zanesenjak Eric Wolfgang Weisstein.

Poglej Fresnelove enačbe in MathWorld

Odboj

Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.

Poglej Fresnelove enačbe in Odboj

Optični reflektometer v časovnem prostoru

Óptični reflektométer v časóvnem prostóru (- OTDR) je optoelektronski merilni inštrument, ki se uporablja za karakterizacijo optičnega vlakna v optičnih komunikacijah.

Poglej Fresnelove enačbe in Optični reflektometer v časovnem prostoru

Optično vlakno

Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.

Poglej Fresnelove enačbe in Optično vlakno

Popolni odboj

Popólni odbòj ali totálni odbòj je optični pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim sredstvom v celoti odbije, če je vpadni kot večji od mejnega kota.

Poglej Fresnelove enačbe in Popolni odboj

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Poglej Fresnelove enačbe in Snov

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Poglej Fresnelove enačbe in Svetloba

Glej tudi

Geometrijska optika

Polarizacija

Svetloba

Zgodovina fizike