Kazalo
25 odnosi: Centimeter, Daljnogled, Goriščna razdalja, Kotna stopinja, Meter, Milimeter, Monokular, Očala, Objektiv, Oko, Okular, Optična prizma, Optični instrument, Petstrana prizma (optika), Porrova prizma, Povečava, Razdalja, Razdalja do očesne zenice, Razsežnost (vektorski prostor), Schmidt-Pechanova prizma, Strešna prizma, Svetloba, Svetlost, Zorni kot, 1854.
Centimeter
Cèntimeter (označba cm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni stotinki metra (predpona »centi-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/100).
Poglej Binokular in Centimeter
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Binokular in Daljnogled
Goriščna razdalja
zrcala. Goríščna razdálja (tudi goríščnica in žaríščna razdálja/dolžína ali žaríščnica) je razdalja gorišča od glavne ravnine leče ali ukrivljenega zrcala.
Poglej Binokular in Goriščna razdalja
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej Binokular in Kotna stopinja
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Binokular in Meter
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Poglej Binokular in Milimeter
Monokular
strešno prizmo (Leica, 1985) Zgradba monokularja1 – objektiv 2 – Schmidt-Pechanova prizma3 – okular Monokulár je optična naprava, ki je narejena iz samo enega daljnogleda, ki je namenjen gledanju oddaljenih predmetov s samo z enim očesom.
Poglej Binokular in Monokular
Očala
Sodobna korekcijska očala s polovičnim okvirjem Očála so pripomoček za boljši vid, popravo vida ali zaščito oči.
Poglej Binokular in Očala
Objektiv
Objektív je element optičnih naprav.
Poglej Binokular in Objektiv
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Binokular in Oko
Okular
Različne vrste okularjev. Okular ali priočesna leča je leča ali skupina leč (lečje), ki se nahaja na optični napravi.
Poglej Binokular in Okular
Optična prizma
žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.
Poglej Binokular in Optična prizma
Optični instrument
skener Sonca Óptični instrumènt ali inštrumènt je priprava, sestavljena iz leč ali zrcal, s katero si pomagamo pri gledanju, npr.
Poglej Binokular in Optični instrument
Petstrana prizma (optika)
Pentaprizma brez »strehe« Pentaprizma s »streho« Petstrana prizma ali pentaprizma (tudi petstrana optična prizma) je optična prizma z osnovno ploskvijo v obliki petkotnika.
Poglej Binokular in Petstrana prizma (optika)
Porrova prizma
Enojna Porrova prizma Dvojna Porrova prizma. Porrova prizma je optična prizma, ki spada med odbojne prizme.
Poglej Binokular in Porrova prizma
Povečava
Povečava je odnos med navidezno in resnično velikostjo predmeta, ki ga opazujemo s pomočjo optične naprave.
Poglej Binokular in Povečava
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Binokular in Razdalja
Razdalja do očesne zenice
Razdalja do očesne zenice. '''1''' Realna slika '''2''' - zaslonka '''3''' - Razdalja do očene zenice '''4''' - Izhodna zenica Razdalja do očesne zenice je razdalja med zadnjo površino okularja in mestom, kjer moramo imeti oko, da se ujemata izhodna odprtina optične naprave z očesno vstopno zenico (glej sliko na desni) in da pri tem vidimo pravilno sliko predmeta.
Poglej Binokular in Razdalja do očesne zenice
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Binokular in Razsežnost (vektorski prostor)
Schmidt-Pechanova prizma
Schmidt-Pechanova prizma, pogled od strani (zgoraj) in 3-razsežna slika (spodaj). Schmidt-Pechanova prizma je optična prizma, ki spada med odbojne prizme.
Poglej Binokular in Schmidt-Pechanova prizma
Strešna prizma
zrcalnorefleksnem fotoaparatu. Spodnji del na desni strani je »streha«. Strešna prizma je vsaka optična prizma, ki vsebuje del, ki ima dve površini, ki se stikata pod kotom 90°.
Poglej Binokular in Strešna prizma
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Binokular in Svetloba
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Poglej Binokular in Svetlost
Zorni kot
Zórni kót je kot med očesom in dvema skrajnima točkama opazovanega telesa.
Poglej Binokular in Zorni kot
1854
1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Binokular in 1854