Kazalo
9 odnosi: Binokular, Monokular, Odboj, Optična prizma, Optični instrument, Popolni odboj, Strešna prizma, Svetloba, 1899.
- Optične prizme
Binokular
Porrovo prizmo. Binokulár je optična naprava, ki je sestavljena iz dveh enakih daljnogledov, ki sta spojena, in skupaj omogočata gledanje v isto smer.
Poglej Schmidt-Pechanova prizma in Binokular
Monokular
strešno prizmo (Leica, 1985) Zgradba monokularja1 – objektiv 2 – Schmidt-Pechanova prizma3 – okular Monokulár je optična naprava, ki je narejena iz samo enega daljnogleda, ki je namenjen gledanju oddaljenih predmetov s samo z enim očesom.
Poglej Schmidt-Pechanova prizma in Monokular
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Poglej Schmidt-Pechanova prizma in Odboj
Optična prizma
žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.
Poglej Schmidt-Pechanova prizma in Optična prizma
Optični instrument
skener Sonca Óptični instrumènt ali inštrumènt je priprava, sestavljena iz leč ali zrcal, s katero si pomagamo pri gledanju, npr.
Poglej Schmidt-Pechanova prizma in Optični instrument
Popolni odboj
Popólni odbòj ali totálni odbòj je optični pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim sredstvom v celoti odbije, če je vpadni kot večji od mejnega kota.
Poglej Schmidt-Pechanova prizma in Popolni odboj
Strešna prizma
zrcalnorefleksnem fotoaparatu. Spodnji del na desni strani je »streha«. Strešna prizma je vsaka optična prizma, ki vsebuje del, ki ima dve površini, ki se stikata pod kotom 90°.
Poglej Schmidt-Pechanova prizma in Strešna prizma
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Schmidt-Pechanova prizma in Svetloba
1899
1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Schmidt-Pechanova prizma in 1899