Kazalo
40 odnosi: Absolutna ničla, Amonijak, Atom, Cezij, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Energijski nivo, Frekvenca, Koherentno valovanje, Laser, Mednarodni atomski čas, Mednarodni sistem enot, Mednarodni urad za uteži in mere, Meritev, Mikrovalovi, Naprava, Narodni urad za standarde in tehnologijo, Nature, Negotovost, Nihanje, Pariz, Povratna zanka, Prestopna sekunda, Radioaktivnost, Rubidij, Sekunda, Signal, Sončev čas, Spin, Talij, Točnost in natančnost, Univerzalni čas, Univerzalni koordinirani čas, Vodik, Vrtenje, William Thomson, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zemlja, 1930, 1949.
- Meroslovje
- Ure
Absolutna ničla
Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.
Poglej Atomska ura in Absolutna ničla
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Atomska ura in Amonijak
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Atomska ura in Atom
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Poglej Atomska ura in Cezij
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Atomska ura in Elektromagnetno valovanje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Atomska ura in Elektron
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Poglej Atomska ura in Energijski nivo
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Atomska ura in Frekvenca
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Poglej Atomska ura in Koherentno valovanje
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Poglej Atomska ura in Laser
Mednarodni atomski čas
Mednarodni atomski čas (oznaka TAI iz francoskega imena Temps Atomique International) je zelo natančen časovni standard, ki meri lastni čas na geoidu Zemlje.
Poglej Atomska ura in Mednarodni atomski čas
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Atomska ura in Mednarodni sistem enot
Mednarodni urad za uteži in mere
Pečat Mednarodni urad za uteži in mere (akronim BIPM) je mednarodna organizacija za standardizacijo s sedežem v pariškem predmestju Sèvres, ki vzdržuje mednarodni sistem enot in skrbi za skladnost merskih enot na mednarodni ravni.
Poglej Atomska ura in Mednarodni urad za uteži in mere
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Atomska ura in Meritev
Mikrovalovi
telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).
Poglej Atomska ura in Mikrovalovi
Naprava
Napráva je običajno tehniško ime za medsebojno funkcijsko povezane stroje in orodja v industriji, gradbeništvu, kmetijstvu, itd.
Poglej Atomska ura in Naprava
Narodni urad za standarde in tehnologijo
200px NIST ali Narodni urad za standarde in tehnologijo je agencija Ministrstva za trgovino Združenih držav Amerike.
Poglej Atomska ura in Narodni urad za standarde in tehnologijo
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Atomska ura in Nature
Negotovost
Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.
Poglej Atomska ura in Negotovost
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Poglej Atomska ura in Nihanje
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Atomska ura in Pariz
Povratna zanka
Povrátna zánka ali feedback se pogosto uporablja kot sopomenka za dvosmerno komunikacijo, izvirno pa je povratna zanka izraz iz kibernetike.
Poglej Atomska ura in Povratna zanka
Prestopna sekunda
Prestopna sekunda je sekunda, ki jo dodajamo univerzalnemu koordiniranemu času (UTC), da bi se ta ujemal s časom, ki je osnovan na vrtenju Zemlje okoli vrtilne osi.
Poglej Atomska ura in Prestopna sekunda
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Atomska ura in Radioaktivnost
Rubidij
Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.
Poglej Atomska ura in Rubidij
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Atomska ura in Sekunda
Signal
Signál je funkcija, ki prenaša informacije o stanju in obnašanju fizikalnih sistemov.
Poglej Atomska ura in Signal
Sončev čas
nadglavišču (zenitu). V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.
Poglej Atomska ura in Sončev čas
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Atomska ura in Spin
Talij
Talij (thalium) je kemijski element.
Poglej Atomska ura in Talij
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Atomska ura in Točnost in natančnost
Univerzalni čas
Univerzalni čas (oznaka UT ali Universal time) je čas, ki je osnovan na vrtenju Zemlje.
Poglej Atomska ura in Univerzalni čas
Univerzalni koordinirani čas
Univerzalni koordinirani čas (po mešanici francoskega izraza temps universel coordonné in angleškega izraza coordinated universal time se zanj uporablja kratica UTC) je mednarodno sprejet standardni čas.
Poglej Atomska ura in Univerzalni koordinirani čas
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Atomska ura in Vodik
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Atomska ura in Vrtenje
William Thomson
Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Poglej Atomska ura in William Thomson
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Atomska ura in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Atomska ura in Zemlja
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Atomska ura in 1930
1949
1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Atomska ura in 1949