Kazalo
39 odnosi: Antidelec, Antikvark, Barion Ξ, Barion Σ, Barion Ω, Barion Δ, Barion Λ, Bozon, Električni naboj, Elektron, Fermi-Diracova statistika, Fermion, Grščina, Hadron, Hiperon, Kozmologija, Kvark, Kvark b, Kvark c, Kvark d, Kvark s, Kvark u, Mezon, Močna jedrska sila, Multiplet, Murray Gell-Mann, Nevtrino, Nevtron, Nukleon, Paulijevo izključitveno načelo, Pion, Prapok, Proton, Seznam barionov, Spin, Temna energija, Temna snov, Vesolje, 1964.
- Barioni
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Poglej Barion in Antidelec
Antikvark
Antikvark (oznaka za posamezne kvarke je enaka kot za kvarke, samo, da napišemo črtico nad oznako) je antidelec kvarka.
Poglej Barion in Antikvark
Barion Ξ
Barion Ξ je pripadnik skupine barionov, ki jih označujemo s Ξ.
Poglej Barion in Barion Ξ
Barion Σ
Barion Σ pripada skupini barionov, ki jih označujemo z Σ.
Poglej Barion in Barion Σ
Barion Ω
Barion Ω je vrsta bariona, ki ima samo enega predstavnika (glej dekuplet).
Poglej Barion in Barion Ω
Barion Δ
Barion Δ (tudi delta resonanca, oznaka \Delta \) je barion, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v štirih oblikah, ki jih označujemo z \Delta ^\,, \Delta^+ \,, \Delta^0 \, in \Delta^- \,.
Poglej Barion in Barion Δ
Barion Λ
Barion Λ je eden izmed barionov.
Poglej Barion in Barion Λ
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Barion in Bozon
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Barion in Električni naboj
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Barion in Elektron
Fermi-Diracova statistika
Fermi-Diracova statistika je kvantna statistika, ki velja za fermione, kvantne delce, za katere velja izključitveno načelo in imajo polovičen spin (1/2, 3/2, 5/2,...). Za Fermi-Diracovo statistiko je verjetnostna funkcija delcev v stanju z energijo \epsilon_i: kjer je.
Poglej Barion in Fermi-Diracova statistika
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Barion in Fermion
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Barion in Grščina
Hadron
Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.
Poglej Barion in Hadron
Hiperon
Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Hiperon je barion, ki vsebuje en ali več kvarkov s, nima pa kvarkov c niti kvarkov b. V njihovo sestavo vstopa najmanj en kvark s.
Poglej Barion in Hiperon
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Barion in Kozmologija
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Poglej Barion in Kvark
Kvark b
Kvark b (tudi kvark dno ali lepota) (oznaka b \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Poglej Barion in Kvark b
Kvark c
Kvark c (tudi čarobni, čarni ali šarmantni kvark) (oznaka c \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Poglej Barion in Kvark c
Kvark d
Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Barion in Kvark d
Kvark s
Kvark s (tudi čudni kvark) (oznaka s \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Poglej Barion in Kvark s
Kvark u
Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Barion in Kvark u
Mezon
nonet. JP.
Poglej Barion in Mezon
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Barion in Močna jedrska sila
Multiplet
Multiplet ima v fiziki več pomenov.
Poglej Barion in Multiplet
Murray Gell-Mann
Murray Gell-Mann, ameriški fizik, * 15. september, 1929, New York, New York, ZDA; † 24. maj, 2019, Santa Fe de Nuevo México.
Poglej Barion in Murray Gell-Mann
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Poglej Barion in Nevtrino
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Barion in Nevtron
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Poglej Barion in Nukleon
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Poglej Barion in Paulijevo izključitveno načelo
Pion
Pion (oznaka \pi \) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s \pi^0, \pi^+, \pi^- \,.
Poglej Barion in Pion
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Barion in Prapok
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Barion in Proton
Seznam barionov
Seznam barionov vključuje družine barionov in nekatere njihove lastnosti.
Poglej Barion in Seznam barionov
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Barion in Spin
Temna energija
language.
Poglej Barion in Temna energija
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Poglej Barion in Temna snov
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Barion in Vesolje
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Barion in 1964
Glej tudi
Barioni
Prav tako znan kot Barionska snov.