Kazalo
21 odnosi: Barion Ξ, Barion Σ, Barion Ω, Barion Δ, Barion Λ, Električni naboj, Elektron, Elektronvolt, Foton, Hitrost svetlobe, Kaon, Kvark, Mirovna masa, Nevtron, Osnovni naboj, Pion, Pozitron, Proton, Razpadni čas, Sekunda, Spin.
- Barioni
Barion Ξ
Barion Ξ je pripadnik skupine barionov, ki jih označujemo s Ξ.
Poglej Seznam barionov in Barion Ξ
Barion Σ
Barion Σ pripada skupini barionov, ki jih označujemo z Σ.
Poglej Seznam barionov in Barion Σ
Barion Ω
Barion Ω je vrsta bariona, ki ima samo enega predstavnika (glej dekuplet).
Poglej Seznam barionov in Barion Ω
Barion Δ
Barion Δ (tudi delta resonanca, oznaka \Delta \) je barion, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v štirih oblikah, ki jih označujemo z \Delta ^\,, \Delta^+ \,, \Delta^0 \, in \Delta^- \,.
Poglej Seznam barionov in Barion Δ
Barion Λ
Barion Λ je eden izmed barionov.
Poglej Seznam barionov in Barion Λ
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Seznam barionov in Električni naboj
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Seznam barionov in Elektron
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Seznam barionov in Elektronvolt
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Seznam barionov in Foton
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Seznam barionov in Hitrost svetlobe
Kaon
Kaon (tudi K mezon) (oznaka K \) je katerikoli izmed štirih podatomskih delcev (mezonov), ki jih označujemo s K^0, K^+, K^- \,.
Poglej Seznam barionov in Kaon
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Poglej Seznam barionov in Kvark
Mirovna masa
Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.
Poglej Seznam barionov in Mirovna masa
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Seznam barionov in Nevtron
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Poglej Seznam barionov in Osnovni naboj
Pion
Pion (oznaka \pi \) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s \pi^0, \pi^+, \pi^- \,.
Poglej Seznam barionov in Pion
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Poglej Seznam barionov in Pozitron
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Seznam barionov in Proton
Razpadni čas
Razpádni čás (tudi srednji življenjski čas, označba \tau\) je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1/e\, začetne vrednosti, pri čemer je e\, osnova naravnega logaritma.
Poglej Seznam barionov in Razpadni čas
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Seznam barionov in Sekunda
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Seznam barionov in Spin