Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Razpadni čas

Index Razpadni čas

Razpádni čás (tudi srednji življenjski čas, označba \tau\) je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1/e\, začetne vrednosti, pri čemer je e\, osnova naravnega logaritma.

Kazalo

  1. 21 odnosi: Aritmetična sredina, Atom, Atomska, molekulska in optična fizika, Atomsko jedro, Biologija, E (matematična konstanta), Eksponentni razpad, Jedrska fizika, Jedrski razpad, Mednarodni sistem enot, Merska enota, Molekula, Osnovna enota SI, Osnovni delec, Pričakovana življenjska doba, Radioaktivnost, Razpadna konstanta, Razpolovni čas, Recipročna vrednost, Sekunda, Vzbujeno stanje.

Aritmetična sredina

Aritmétična sredína ali povpréčje oz.

Poglej Razpadni čas in Aritmetična sredina

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Razpadni čas in Atom

Atomska, molekulska in optična fizika

Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.

Poglej Razpadni čas in Atomska, molekulska in optična fizika

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Poglej Razpadni čas in Atomsko jedro

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Poglej Razpadni čas in Biologija

E (matematična konstanta)

rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.

Poglej Razpadni čas in E (matematična konstanta)

Eksponentni razpad

ordinatni osi pa preostali delež količine (npr. števila jeder snovi ali delcev). Eksponentni razpad (tudi eksponentno padanje) se pojavlja pri fizikalnih količinah, ki se kaže v tem, da vrednost količine pada sorazmerno s količino.

Poglej Razpadni čas in Eksponentni razpad

Jedrska fizika

Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.

Poglej Razpadni čas in Jedrska fizika

Jedrski razpad

Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.

Poglej Razpadni čas in Jedrski razpad

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Poglej Razpadni čas in Mednarodni sistem enot

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Poglej Razpadni čas in Merska enota

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Poglej Razpadni čas in Molekula

Osnovna enota SI

Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.

Poglej Razpadni čas in Osnovna enota SI

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Poglej Razpadni čas in Osnovni delec

Pričakovana življenjska doba

Povprečna pričakovana življenjska doba izraža število let, ki naj bi jih glede na statistične izračune doživel posameznik.

Poglej Razpadni čas in Pričakovana življenjska doba

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Poglej Razpadni čas in Radioaktivnost

Razpadna konstanta

Razpádna konstánta (označba \lambda\) je v jedrski fiziki količina, ki podaja verjetnost za radioaktivni razpad atomskih jeder v časovni enoti.

Poglej Razpadni čas in Razpadna konstanta

Razpolovni čas

Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.

Poglej Razpadni čas in Razpolovni čas

Recipročna vrednost

Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.

Poglej Razpadni čas in Recipročna vrednost

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej Razpadni čas in Sekunda

Vzbujeno stanje

Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.

Poglej Razpadni čas in Vzbujeno stanje

Prav tako znan kot Srednji življenjski čas.