Kazalo
96 odnosi: Antinevtron, Antiproton, Atom, Atomsko jedro, Šibka jedrska sila, Šibki hipernaboj, Šibki izospin, Čar (fizika), Čarmonij, Čudnost (fizika), Barion, Barion Δ, Barion Λ, Barvni naboj, Brezrazsežna količina, David Jonathan Gross, Delec WIMP, Diracova medalja, Dno (fizika), Edward Witten, Elektromagnetna interakcija, Elektromagnetno polje, Elektronski nevtrino, Energija, Feynmanov diagram, Fizika osnovnih delcev, Flerovij, Frank Anthony Wilczek, Gluino, Gluon, Gluonij, Hadron, Hipernaboj, Hiperon, Izospin, Kaluza-Kleinova teorija, Kaon, Konstanta fine strukture, Kozmični žarki, Kvant, Kvantna teorija polja, Kvark b, Kvark c, Kvark d, Kvark s, Kvark t, Kvark u, Kvarkovski model, Leonard Susskind, Lepton, ... Razširi indeks (46 več) »
Antinevtron
Antinevtron (oznaka \bar n \!\) je antidelec nevtrona.
Poglej Močna jedrska sila in Antinevtron
Antiproton
Antiproton (oznaka \bar p \) je antidelec protona.
Poglej Močna jedrska sila in Antiproton
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Močna jedrska sila in Atom
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Močna jedrska sila in Atomsko jedro
Šibka jedrska sila
Šíbka interákcija ali šíbka jêdrska síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Močna jedrska sila in Šibka jedrska sila
Šibki hipernaboj
Šibki hipernaboj (oznaka Y_W \) je kvantno število, ki je povezano z električnim nabojem in tretjo komponento izospina.
Poglej Močna jedrska sila in Šibki hipernaboj
Šibki izospin
Šibki izospin (oznaka T \, ali I \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Poglej Močna jedrska sila in Šibki izospin
Čar (fizika)
Čar (oznaka C \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Poglej Močna jedrska sila in Čar (fizika)
Čarmonij
Čarmonij je vrsta kvarkonija.
Poglej Močna jedrska sila in Čarmonij
Čudnost (fizika)
Čudnost (oznaka S \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Poglej Močna jedrska sila in Čudnost (fizika)
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Poglej Močna jedrska sila in Barion
Barion Δ
Barion Δ (tudi delta resonanca, oznaka \Delta \) je barion, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v štirih oblikah, ki jih označujemo z \Delta ^\,, \Delta^+ \,, \Delta^0 \, in \Delta^- \,.
Poglej Močna jedrska sila in Barion Δ
Barion Λ
Barion Λ je eden izmed barionov.
Poglej Močna jedrska sila in Barion Λ
Barvni naboj
Barvni naboj je v kvantni kromodinamiki (oznaka QCD) značilnost kvarkov in gluonov (zanje je značilna močna interakcija).
Poglej Močna jedrska sila in Barvni naboj
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Poglej Močna jedrska sila in Brezrazsežna količina
David Jonathan Gross
David Jonathan Gross, ameriški fizik, * 19. februar 1940, Washington, ZDA.
Poglej Močna jedrska sila in David Jonathan Gross
Delec WIMP
Delec WIMP (ali masivni delec s šibko interakcijo, v angleščini Weakly interacting massive particle) je domnevni delec, ki naj bi v vesolju sestavljal temno snov.
Poglej Močna jedrska sila in Delec WIMP
Diracova medalja
Diracova medalja je znanstvena nagrada za teoretično fiziko ali matematiko Mednarodnega središča za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP) v Trstu, Italija, podeljena v čast Paula Diraca.
Poglej Močna jedrska sila in Diracova medalja
Dno (fizika)
Dno ali lepota (oznaka B^\prime \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Poglej Močna jedrska sila in Dno (fizika)
Edward Witten
Edward »Ed« Witten, ameriški matematik in fizik, * 26. avgust 1951, Baltimore, Maryland, ZDA.
Poglej Močna jedrska sila in Edward Witten
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Poglej Močna jedrska sila in Elektromagnetna interakcija
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Poglej Močna jedrska sila in Elektromagnetno polje
Elektronski nevtrino
Elektronski nevtrino (oznaka \nu_e \) je eden izmed treh nevtrinov.
Poglej Močna jedrska sila in Elektronski nevtrino
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Močna jedrska sila in Energija
Feynmanov diagram
razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.
Poglej Močna jedrska sila in Feynmanov diagram
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Poglej Močna jedrska sila in Fizika osnovnih delcev
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Močna jedrska sila in Flerovij
Frank Anthony Wilczek
Frank Anthony Wilczek, ameriški fizik, * 15. maj 1951, Mineola, New York, ZDA.
Poglej Močna jedrska sila in Frank Anthony Wilczek
Gluino
Gluino (oznaka \tilde g \) je superpartner gluona.
Poglej Močna jedrska sila in Gluino
Gluon
Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.
Poglej Močna jedrska sila in Gluon
Gluonij
Gluonij je namišljen delec.
Poglej Močna jedrska sila in Gluonij
Hadron
Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.
Poglej Močna jedrska sila in Hadron
Hipernaboj
Hipernaboj (oznaka Y \) je kvantno število povezano z močno interakcijo.
Poglej Močna jedrska sila in Hipernaboj
Hiperon
Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Hiperon je barion, ki vsebuje en ali več kvarkov s, nima pa kvarkov c niti kvarkov b. V njihovo sestavo vstopa najmanj en kvark s.
Poglej Močna jedrska sila in Hiperon
Izospin
Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Izospin (tudi izotopni spin ali izobarni spin) je kvantno število povezano z močno interakcijo.
Poglej Močna jedrska sila in Izospin
Kaluza-Kleinova teorija
Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile.
Poglej Močna jedrska sila in Kaluza-Kleinova teorija
Kaon
Kaon (tudi K mezon) (oznaka K \) je katerikoli izmed štirih podatomskih delcev (mezonov), ki jih označujemo s K^0, K^+, K^- \,.
Poglej Močna jedrska sila in Kaon
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Močna jedrska sila in Konstanta fine strukture
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Močna jedrska sila in Kozmični žarki
Kvant
Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.
Poglej Močna jedrska sila in Kvant
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Poglej Močna jedrska sila in Kvantna teorija polja
Kvark b
Kvark b (tudi kvark dno ali lepota) (oznaka b \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Poglej Močna jedrska sila in Kvark b
Kvark c
Kvark c (tudi čarobni, čarni ali šarmantni kvark) (oznaka c \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Poglej Močna jedrska sila in Kvark c
Kvark d
Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Močna jedrska sila in Kvark d
Kvark s
Kvark s (tudi čudni kvark) (oznaka s \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Poglej Močna jedrska sila in Kvark s
Kvark t
Kvark t (tudi kvark vrh ali resnica) (oznaka t \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Poglej Močna jedrska sila in Kvark t
Kvark u
Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Močna jedrska sila in Kvark u
Kvarkovski model
Kvarkovski model je bil izdelan zaradi ureditve organizacije velikega števila hadronov, ki jih sestavljajo kvarki.
Poglej Močna jedrska sila in Kvarkovski model
Leonard Susskind
Leonard Susskind, ameriški fizik in kozmolog, * 1. januar 1940, New York, New York, ZDA.
Poglej Močna jedrska sila in Leonard Susskind
Lepton
Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.
Poglej Močna jedrska sila in Lepton
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Močna jedrska sila in Matematična fizika
Mezon B
Mezon B (oznaka B \) je mezon, ki ga sestavlja kvark b in eden izmed kvarkov u (v mezonu B^ \) ali d (v mezonu B^ \) ali s (v mezonu B^0_ \) ali c (v mezonu B^+_ \).
Poglej Močna jedrska sila in Mezon B
Mezon D
Mezon D (pred letom 1986 tudi mezon F) (oznaka D \) je najlažji mezon, ki vsebuje kvark c. Za fiziko osnovnih delcev je zanimiv, ker omogoča raziskovanje šibke interakcije.
Poglej Močna jedrska sila in Mezon D
Mezon ρ
Mezon ρ (oznaka \rho \) je mezon, ki se pojavlja v treh oblikah, ki jih označujemo z \rho^0 \,, \rho^+ \, in \rho^- \,.
Poglej Močna jedrska sila in Mezon ρ
Mezon Υ
Mezon Y ((oznaka Y \,, tudi \Upsilon \) je mezon brez okusa, ki ga sestavljata kvark b in antikvark b ali b \bar b \,. Prištevamo ga med botomonije. Odkrili so ga v Fermilabu leta 1978 (skupina E288) pod vodstvom ameriškega fizika Leona Maxa Ledermana (rojen 1922). Bil je prvi opaženi delec, ki je vseboval kvark b.
Poglej Močna jedrska sila in Mezon Υ
Mezon η
Mezon η in mezon η′ (oznaka \eta \) je mezon, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v dveh oblikah, ki ju označujemo z \eta \, in \eta^\prime \,.
Poglej Močna jedrska sila in Mezon η
Mezon φ
Mezon φ (oznaka \varphi \) je mezon, ki spada med vektorske mezone.
Poglej Močna jedrska sila in Mezon φ
Mezon J/Ψ
Mezon J/ψ (oznaka J/\psi \) je mezon brez okusa, ki vsebuje kvark c in njegov antikvark.
Poglej Močna jedrska sila in Mezon J/Ψ
Mionski nevtrino
Mionski nevtrino (oznaka \nu_ \) je eden izmed treh nevtrinov.
Poglej Močna jedrska sila in Mionski nevtrino
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Poglej Močna jedrska sila in Nevtrino
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Močna jedrska sila in Nevtron
Nihonij
Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.
Poglej Močna jedrska sila in Nihonij
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Močna jedrska sila in Nobelova nagrada za fiziko
Norbert Straumann
Norbert Straumann, švicarski fizik, * 6. avgust 1936, Niedererlinsbach, Švica.
Poglej Močna jedrska sila in Norbert Straumann
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Poglej Močna jedrska sila in Nukleon
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Močna jedrska sila in Oganeson
Okus (fizika)
Okus je v kvantni kromodinamiki skupina kvantnih števil osnovnih delcev, ki omogočajo ločiti različne tipe leptonov in kvarkov, ki pripadajo skupini fermionov.
Poglej Močna jedrska sila in Okus (fizika)
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Poglej Močna jedrska sila in Osnovna sila
Parnost (fizika)
Parnost je v fiziki (posebno še v kvantni mehaniki) simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate.
Poglej Močna jedrska sila in Parnost (fizika)
Parton
Sipanje delcev na partonih pri nizkih (zgoraj) in visokih (spodaj) energijah. Pri nizkih energijah sipani delec «vidi» samo valenčne partone. Pri visokih energijah pa zaznava morje partonov. Parton je v fiziki osnovni delec, ki se ga prišteva med kvarke ali gluone oziroma katerikoli delec, ki sestavlja hadrone.
Poglej Močna jedrska sila in Parton
Peta sila
Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.
Poglej Močna jedrska sila in Peta sila
Pion
Pion (oznaka \pi \) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s \pi^0, \pi^+, \pi^- \,.
Poglej Močna jedrska sila in Pion
Polje
Polje je lahko.
Poglej Močna jedrska sila in Polje
Polje (fizika)
Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.
Poglej Močna jedrska sila in Polje (fizika)
Popolna teorija poenotenja
Popolna teorija poenotenja je fizikalna teorija, ki sicer še ne obstaja.
Poglej Močna jedrska sila in Popolna teorija poenotenja
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Močna jedrska sila in Proton
Protonij
Protonij imenujemo vezano stanje protona in njegovega antidelca antiprotona.
Poglej Močna jedrska sila in Protonij
Resonanca
Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo.
Poglej Močna jedrska sila in Resonanca
Ringworld
Ringworld je znanstvenofantastični roman ameriškega pisatelja Larryja Nivena, ki je izšel leta 1970 pri newyorški založbi Ballantine Books.
Poglej Močna jedrska sila in Ringworld
Seznam delcev
Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.
Poglej Močna jedrska sila in Seznam delcev
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Močna jedrska sila in Seznam fizikalnih vsebin
Simetrija C
Simetrija C pomeni simetrijo fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki predstavljajo spremembo električnega naboja.
Poglej Močna jedrska sila in Simetrija C
Sklopitvena konstanta
Sklopitvena konstanta (oznaka \alpha \!\) je v fiziki (kvantni teoriji polja) brezrazsežno število, ki določa velikost interakcije med delci ali polji.
Poglej Močna jedrska sila in Sklopitvena konstanta
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Močna jedrska sila in Standardni model
Supersimetrija
Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.
Poglej Močna jedrska sila in Supersimetrija
Tauonski nevtrino
Tauonski nevtrino ali tav nevtrino (oznaka \nu_ \) je eden izmed treh nevtrinov.
Poglej Močna jedrska sila in Tauonski nevtrino
Težki elementi
nevtron. Reakcije, ki so do sedaj ustvarile nove elemente, so bile podobne, z edino možno razliko, da je včasih prišljo do emisije več singularnih nevtronov ali pa do emisije sploh ni prišlo. ''Neutron'' je angleška beseda za nevtron. Najtežja jedra nastanejo v jedrskih reakcijah, ki združijo dve drugi jedri neenake velikosti v eno; v grobem velja, da bolj, kot sta jedri glede na maso neenaki, večja je možnost, da bosta reagirali.
Poglej Močna jedrska sila in Težki elementi
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Poglej Močna jedrska sila in Tenes
Teorija superstrun
Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.
Poglej Močna jedrska sila in Teorija superstrun
Teorija velikega poenotenja
Teorija velikega poenotenja ali veliko poenotenje (angleško grand unification, grand unified theory ali okrajšano GUT) je fizikalna teorija, ki združuje močno interakcijo in elektrošibko interakcijo.
Poglej Močna jedrska sila in Teorija velikega poenotenja
Tullio Regge
Tullio Regge, italijanski fizik, * 11. julij 1931, Torino, Italija, † 23. oktober 2014, Orbassano.
Poglej Močna jedrska sila in Tullio Regge
Umeritveni bozon
Umeritveni bozon je vrsta bozonov, ki so nosilci osnovnih sil.
Poglej Močna jedrska sila in Umeritveni bozon
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Močna jedrska sila in Uvod v kvantno mehaniko
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Močna jedrska sila in Vesolje
Vrh (fizika)
Vrh ali resnica (oznaka T \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Poglej Močna jedrska sila in Vrh (fizika)
Zlom simetrije
Zlòm simetríje je pojem, ki sta ga v fiziko uvedla kitajsko-ameriška fizika Tsung-Dao Lee (rojen 1924) in Chen Ning Franklin Yang (rojen 1922).
Poglej Močna jedrska sila in Zlom simetrije
Prav tako znan kot Barvna sila, Močna interakcija.