Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Močna jedrska sila

Index Močna jedrska sila

Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Kazalo

  1. 96 odnosi: Antinevtron, Antiproton, Atom, Atomsko jedro, Šibka jedrska sila, Šibki hipernaboj, Šibki izospin, Čar (fizika), Čarmonij, Čudnost (fizika), Barion, Barion Δ, Barion Λ, Barvni naboj, Brezrazsežna količina, David Jonathan Gross, Delec WIMP, Diracova medalja, Dno (fizika), Edward Witten, Elektromagnetna interakcija, Elektromagnetno polje, Elektronski nevtrino, Energija, Feynmanov diagram, Fizika osnovnih delcev, Flerovij, Frank Anthony Wilczek, Gluino, Gluon, Gluonij, Hadron, Hipernaboj, Hiperon, Izospin, Kaluza-Kleinova teorija, Kaon, Konstanta fine strukture, Kozmični žarki, Kvant, Kvantna teorija polja, Kvark b, Kvark c, Kvark d, Kvark s, Kvark t, Kvark u, Kvarkovski model, Leonard Susskind, Lepton, ... Razširi indeks (46 več) »

Antinevtron

Antinevtron (oznaka \bar n \!\) je antidelec nevtrona.

Poglej Močna jedrska sila in Antinevtron

Antiproton

Antiproton (oznaka \bar p \) je antidelec protona.

Poglej Močna jedrska sila in Antiproton

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Močna jedrska sila in Atom

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Poglej Močna jedrska sila in Atomsko jedro

Šibka jedrska sila

Šíbka interákcija ali šíbka jêdrska síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Močna jedrska sila in Šibka jedrska sila

Šibki hipernaboj

Šibki hipernaboj (oznaka Y_W \) je kvantno število, ki je povezano z električnim nabojem in tretjo komponento izospina.

Poglej Močna jedrska sila in Šibki hipernaboj

Šibki izospin

Šibki izospin (oznaka T \, ali I \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.

Poglej Močna jedrska sila in Šibki izospin

Čar (fizika)

Čar (oznaka C \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.

Poglej Močna jedrska sila in Čar (fizika)

Čarmonij

Čarmonij je vrsta kvarkonija.

Poglej Močna jedrska sila in Čarmonij

Čudnost (fizika)

Čudnost (oznaka S \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.

Poglej Močna jedrska sila in Čudnost (fizika)

Barion

naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.

Poglej Močna jedrska sila in Barion

Barion Δ

Barion Δ (tudi delta resonanca, oznaka \Delta \) je barion, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v štirih oblikah, ki jih označujemo z \Delta ^\,, \Delta^+ \,, \Delta^0 \, in \Delta^- \,.

Poglej Močna jedrska sila in Barion Δ

Barion Λ

Barion Λ je eden izmed barionov.

Poglej Močna jedrska sila in Barion Λ

Barvni naboj

Barvni naboj je v kvantni kromodinamiki (oznaka QCD) značilnost kvarkov in gluonov (zanje je značilna močna interakcija).

Poglej Močna jedrska sila in Barvni naboj

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Poglej Močna jedrska sila in Brezrazsežna količina

David Jonathan Gross

David Jonathan Gross, ameriški fizik, * 19. februar 1940, Washington, ZDA.

Poglej Močna jedrska sila in David Jonathan Gross

Delec WIMP

Delec WIMP (ali masivni delec s šibko interakcijo, v angleščini Weakly interacting massive particle) je domnevni delec, ki naj bi v vesolju sestavljal temno snov.

Poglej Močna jedrska sila in Delec WIMP

Diracova medalja

Diracova medalja je znanstvena nagrada za teoretično fiziko ali matematiko Mednarodnega središča za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP) v Trstu, Italija, podeljena v čast Paula Diraca.

Poglej Močna jedrska sila in Diracova medalja

Dno (fizika)

Dno ali lepota (oznaka B^\prime \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.

Poglej Močna jedrska sila in Dno (fizika)

Edward Witten

Edward »Ed« Witten, ameriški matematik in fizik, * 26. avgust 1951, Baltimore, Maryland, ZDA.

Poglej Močna jedrska sila in Edward Witten

Elektromagnetna interakcija

Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.

Poglej Močna jedrska sila in Elektromagnetna interakcija

Elektromagnetno polje

Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.

Poglej Močna jedrska sila in Elektromagnetno polje

Elektronski nevtrino

Elektronski nevtrino (oznaka \nu_e \) je eden izmed treh nevtrinov.

Poglej Močna jedrska sila in Elektronski nevtrino

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Močna jedrska sila in Energija

Feynmanov diagram

razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.

Poglej Močna jedrska sila in Feynmanov diagram

Fizika osnovnih delcev

Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.

Poglej Močna jedrska sila in Fizika osnovnih delcev

Flerovij

Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.

Poglej Močna jedrska sila in Flerovij

Frank Anthony Wilczek

Frank Anthony Wilczek, ameriški fizik, * 15. maj 1951, Mineola, New York, ZDA.

Poglej Močna jedrska sila in Frank Anthony Wilczek

Gluino

Gluino (oznaka \tilde g \) je superpartner gluona.

Poglej Močna jedrska sila in Gluino

Gluon

Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.

Poglej Močna jedrska sila in Gluon

Gluonij

Gluonij je namišljen delec.

Poglej Močna jedrska sila in Gluonij

Hadron

Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.

Poglej Močna jedrska sila in Hadron

Hipernaboj

Hipernaboj (oznaka Y \) je kvantno število povezano z močno interakcijo.

Poglej Močna jedrska sila in Hipernaboj

Hiperon

Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Hiperon je barion, ki vsebuje en ali več kvarkov s, nima pa kvarkov c niti kvarkov b. V njihovo sestavo vstopa najmanj en kvark s.

Poglej Močna jedrska sila in Hiperon

Izospin

Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Izospin (tudi izotopni spin ali izobarni spin) je kvantno število povezano z močno interakcijo.

Poglej Močna jedrska sila in Izospin

Kaluza-Kleinova teorija

Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile.

Poglej Močna jedrska sila in Kaluza-Kleinova teorija

Kaon

Kaon (tudi K mezon) (oznaka K \) je katerikoli izmed štirih podatomskih delcev (mezonov), ki jih označujemo s K^0, K^+, K^- \,.

Poglej Močna jedrska sila in Kaon

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Poglej Močna jedrska sila in Konstanta fine strukture

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Poglej Močna jedrska sila in Kozmični žarki

Kvant

Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.

Poglej Močna jedrska sila in Kvant

Kvantna teorija polja

Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.

Poglej Močna jedrska sila in Kvantna teorija polja

Kvark b

Kvark b (tudi kvark dno ali lepota) (oznaka b \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).

Poglej Močna jedrska sila in Kvark b

Kvark c

Kvark c (tudi čarobni, čarni ali šarmantni kvark) (oznaka c \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).

Poglej Močna jedrska sila in Kvark c

Kvark d

Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).

Poglej Močna jedrska sila in Kvark d

Kvark s

Kvark s (tudi čudni kvark) (oznaka s \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).

Poglej Močna jedrska sila in Kvark s

Kvark t

Kvark t (tudi kvark vrh ali resnica) (oznaka t \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).

Poglej Močna jedrska sila in Kvark t

Kvark u

Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).

Poglej Močna jedrska sila in Kvark u

Kvarkovski model

Kvarkovski model je bil izdelan zaradi ureditve organizacije velikega števila hadronov, ki jih sestavljajo kvarki.

Poglej Močna jedrska sila in Kvarkovski model

Leonard Susskind

Leonard Susskind, ameriški fizik in kozmolog, * 1. januar 1940, New York, New York, ZDA.

Poglej Močna jedrska sila in Leonard Susskind

Lepton

Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.

Poglej Močna jedrska sila in Lepton

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Poglej Močna jedrska sila in Matematična fizika

Mezon B

Mezon B (oznaka B \) je mezon, ki ga sestavlja kvark b in eden izmed kvarkov u (v mezonu B^ \) ali d (v mezonu B^ \) ali s (v mezonu B^0_ \) ali c (v mezonu B^+_ \).

Poglej Močna jedrska sila in Mezon B

Mezon D

Mezon D (pred letom 1986 tudi mezon F) (oznaka D \) je najlažji mezon, ki vsebuje kvark c. Za fiziko osnovnih delcev je zanimiv, ker omogoča raziskovanje šibke interakcije.

Poglej Močna jedrska sila in Mezon D

Mezon ρ

Mezon ρ (oznaka \rho \) je mezon, ki se pojavlja v treh oblikah, ki jih označujemo z \rho^0 \,, \rho^+ \, in \rho^- \,.

Poglej Močna jedrska sila in Mezon ρ

Mezon Υ

Mezon Y ((oznaka Y \,, tudi \Upsilon \) je mezon brez okusa, ki ga sestavljata kvark b in antikvark b ali b \bar b \,. Prištevamo ga med botomonije. Odkrili so ga v Fermilabu leta 1978 (skupina E288) pod vodstvom ameriškega fizika Leona Maxa Ledermana (rojen 1922). Bil je prvi opaženi delec, ki je vseboval kvark b.

Poglej Močna jedrska sila in Mezon Υ

Mezon η

Mezon η in mezon η′ (oznaka \eta \) je mezon, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v dveh oblikah, ki ju označujemo z \eta \, in \eta^\prime \,.

Poglej Močna jedrska sila in Mezon η

Mezon φ

Mezon φ (oznaka \varphi \) je mezon, ki spada med vektorske mezone.

Poglej Močna jedrska sila in Mezon φ

Mezon J/Ψ

Mezon J/ψ (oznaka J/\psi \) je mezon brez okusa, ki vsebuje kvark c in njegov antikvark.

Poglej Močna jedrska sila in Mezon J/Ψ

Mionski nevtrino

Mionski nevtrino (oznaka \nu_ \) je eden izmed treh nevtrinov.

Poglej Močna jedrska sila in Mionski nevtrino

Nevtrino

Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.

Poglej Močna jedrska sila in Nevtrino

Nevtron

barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.

Poglej Močna jedrska sila in Nevtron

Nihonij

Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.

Poglej Močna jedrska sila in Nihonij

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.

Poglej Močna jedrska sila in Nobelova nagrada za fiziko

Norbert Straumann

Norbert Straumann, švicarski fizik, * 6. avgust 1936, Niedererlinsbach, Švica.

Poglej Močna jedrska sila in Norbert Straumann

Nukleon

kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.

Poglej Močna jedrska sila in Nukleon

Oganeson

Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.

Poglej Močna jedrska sila in Oganeson

Okus (fizika)

Okus je v kvantni kromodinamiki skupina kvantnih števil osnovnih delcev, ki omogočajo ločiti različne tipe leptonov in kvarkov, ki pripadajo skupini fermionov.

Poglej Močna jedrska sila in Okus (fizika)

Osnovna sila

Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.

Poglej Močna jedrska sila in Osnovna sila

Parnost (fizika)

Parnost je v fiziki (posebno še v kvantni mehaniki) simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate.

Poglej Močna jedrska sila in Parnost (fizika)

Parton

Sipanje delcev na partonih pri nizkih (zgoraj) in visokih (spodaj) energijah. Pri nizkih energijah sipani delec «vidi» samo valenčne partone. Pri visokih energijah pa zaznava morje partonov. Parton je v fiziki osnovni delec, ki se ga prišteva med kvarke ali gluone oziroma katerikoli delec, ki sestavlja hadrone.

Poglej Močna jedrska sila in Parton

Peta sila

Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.

Poglej Močna jedrska sila in Peta sila

Pion

Pion (oznaka \pi \) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s \pi^0, \pi^+, \pi^- \,.

Poglej Močna jedrska sila in Pion

Polje

Polje je lahko.

Poglej Močna jedrska sila in Polje

Polje (fizika)

Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.

Poglej Močna jedrska sila in Polje (fizika)

Popolna teorija poenotenja

Popolna teorija poenotenja je fizikalna teorija, ki sicer še ne obstaja.

Poglej Močna jedrska sila in Popolna teorija poenotenja

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Poglej Močna jedrska sila in Proton

Protonij

Protonij imenujemo vezano stanje protona in njegovega antidelca antiprotona.

Poglej Močna jedrska sila in Protonij

Resonanca

Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo.

Poglej Močna jedrska sila in Resonanca

Ringworld

Ringworld je znanstvenofantastični roman ameriškega pisatelja Larryja Nivena, ki je izšel leta 1970 pri newyorški založbi Ballantine Books.

Poglej Močna jedrska sila in Ringworld

Seznam delcev

Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.

Poglej Močna jedrska sila in Seznam delcev

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Močna jedrska sila in Seznam fizikalnih vsebin

Simetrija C

Simetrija C pomeni simetrijo fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki predstavljajo spremembo električnega naboja.

Poglej Močna jedrska sila in Simetrija C

Sklopitvena konstanta

Sklopitvena konstanta (oznaka \alpha \!\) je v fiziki (kvantni teoriji polja) brezrazsežno število, ki določa velikost interakcije med delci ali polji.

Poglej Močna jedrska sila in Sklopitvena konstanta

Standardni model

Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.

Poglej Močna jedrska sila in Standardni model

Supersimetrija

Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.

Poglej Močna jedrska sila in Supersimetrija

Tauonski nevtrino

Tauonski nevtrino ali tav nevtrino (oznaka \nu_ \) je eden izmed treh nevtrinov.

Poglej Močna jedrska sila in Tauonski nevtrino

Težki elementi

nevtron. Reakcije, ki so do sedaj ustvarile nove elemente, so bile podobne, z edino možno razliko, da je včasih prišljo do emisije več singularnih nevtronov ali pa do emisije sploh ni prišlo. ''Neutron'' je angleška beseda za nevtron. Najtežja jedra nastanejo v jedrskih reakcijah, ki združijo dve drugi jedri neenake velikosti v eno; v grobem velja, da bolj, kot sta jedri glede na maso neenaki, večja je možnost, da bosta reagirali.

Poglej Močna jedrska sila in Težki elementi

Tenes

Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.

Poglej Močna jedrska sila in Tenes

Teorija superstrun

Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.

Poglej Močna jedrska sila in Teorija superstrun

Teorija velikega poenotenja

Teorija velikega poenotenja ali veliko poenotenje (angleško grand unification, grand unified theory ali okrajšano GUT) je fizikalna teorija, ki združuje močno interakcijo in elektrošibko interakcijo.

Poglej Močna jedrska sila in Teorija velikega poenotenja

Tullio Regge

Tullio Regge, italijanski fizik, * 11. julij 1931, Torino, Italija, † 23. oktober 2014, Orbassano.

Poglej Močna jedrska sila in Tullio Regge

Umeritveni bozon

Umeritveni bozon je vrsta bozonov, ki so nosilci osnovnih sil.

Poglej Močna jedrska sila in Umeritveni bozon

Uvod v kvantno mehaniko

Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.

Poglej Močna jedrska sila in Uvod v kvantno mehaniko

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Močna jedrska sila in Vesolje

Vrh (fizika)

Vrh ali resnica (oznaka T \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.

Poglej Močna jedrska sila in Vrh (fizika)

Zlom simetrije

Zlòm simetríje je pojem, ki sta ga v fiziko uvedla kitajsko-ameriška fizika Tsung-Dao Lee (rojen 1924) in Chen Ning Franklin Yang (rojen 1922).

Poglej Močna jedrska sila in Zlom simetrije

Prav tako znan kot Barvna sila, Močna interakcija.

, Matematična fizika, Mezon B, Mezon D, Mezon ρ, Mezon Υ, Mezon η, Mezon φ, Mezon J/Ψ, Mionski nevtrino, Nevtrino, Nevtron, Nihonij, Nobelova nagrada za fiziko, Norbert Straumann, Nukleon, Oganeson, Okus (fizika), Osnovna sila, Parnost (fizika), Parton, Peta sila, Pion, Polje, Polje (fizika), Popolna teorija poenotenja, Proton, Protonij, Resonanca, Ringworld, Seznam delcev, Seznam fizikalnih vsebin, Simetrija C, Sklopitvena konstanta, Standardni model, Supersimetrija, Tauonski nevtrino, Težki elementi, Tenes, Teorija superstrun, Teorija velikega poenotenja, Tullio Regge, Umeritveni bozon, Uvod v kvantno mehaniko, Vesolje, Vrh (fizika), Zlom simetrije.