Kazalo
142 odnosi: Adenozin trifosfat, Alkimija, Alotropija, Amfetamin, Aminokislina, Amonijak, Amonijev ion, Amonijev klorid, Antibiotik, Antimon, Antoine Lavoisier, Argon, Arzen, Atmosfera nebesnega telesa, Azo spojina, Žarek gama, Živčni prenašalec, Živilska industrija, Živo srebro, Žlahtni plin, Bakterije, Beljakovina, Biosfera, Bizmut, Blok periodnega sistema, Bor (element), Carl Wilhelm Scheele, Celično signaliziranje, Celzijeva temperaturna lestvica, Dekompozicija, Delec alfa, Denitrifikacija, Deoksiribonukleinska kislina, Devterij, Diamagnetizem, Dušikov monoksid, Dušikov oksid, Dušikova kislina, Dvoatomna molekula, Ekosistem, Eksploziv, Elektronegativnost, Evtrofikacija, Flogistonska teorija, Fluor, Fosfor, Frakcionirna destilacija, Galij, Gejzir, Gliceriltrinitrat, ... Razširi indeks (92 več) »
- Diatomične nekovine
- Dušikova skupina
- Hladila
- Kemični elementi
- Laserska ojačevalna sredstva
- Reaktivne nekovine
Adenozin trifosfat
Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.
Poglej Dušik in Adenozin trifosfat
Alkimija
Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Poglej Dušik in Alkimija
Alotropija
Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).
Poglej Dušik in Alotropija
Amfetamin
Amfetamin je kemična snov, njeno ime pa se hkrati uporablja tudi kot krovno ime za skupino kemičnih snovi, ki so medsebojno kemično sorodne, vendar povzročajo različne učinke.
Poglej Dušik in Amfetamin
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Dušik in Aminokislina
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Dušik in Amonijak
Amonijev ion
Amonijev ion (tudi amonijev kation) je pozitivno nabiti poliatomski kation s kemijsko formulo NH4+.
Poglej Dušik in Amonijev ion
Amonijev klorid
Amonijev klorid ima kemijsko formulo NH4Cl.
Poglej Dušik in Amonijev klorid
Antibiotik
difundira iz diska, položenega na gojišče, okoli katerega nastane cona inhibicije Prótibaktêrijska učinkovína ali antibiótik je kemijska spojina, ki zavira rast ali povzroča propad bakterij.
Poglej Dušik in Antibiotik
Antimon
Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.
Poglej Dušik in Antimon
Antoine Lavoisier
Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.
Poglej Dušik in Antoine Lavoisier
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Poglej Dušik in Argon
Arzen
Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.
Poglej Dušik in Arzen
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Dušik in Atmosfera nebesnega telesa
Azo spojina
Splošna formula azo spojine. Azo spojine so organske spojine s splošno formulo R-N.
Poglej Dušik in Azo spojina
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Poglej Dušik in Žarek gama
Živčni prenašalec
Živčni prenašalci ali nevrotransmitorji so skupina heterogenih biokemičnih snovi, ki prenašajo informacije med nevroni preko sinaps.
Poglej Dušik in Živčni prenašalec
Živilska industrija
Živilska industrija je kompleksen, globalni kolektiv raznolikih podjetij, ki dobavlja večino hrane, ki jo zaužije svetovno prebivalstvo.
Poglej Dušik in Živilska industrija
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Poglej Dušik in Živo srebro
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Dušik in Žlahtni plin
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Dušik in Bakterije
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Dušik in Beljakovina
Biosfera
celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.
Poglej Dušik in Biosfera
Bizmut
Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.
Poglej Dušik in Bizmut
Blok periodnega sistema
Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.
Poglej Dušik in Blok periodnega sistema
Bor (element)
Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.
Poglej Dušik in Bor (element)
Carl Wilhelm Scheele
Carl Wilhelm Scheele, švedsko-nemški kemik in farmacevt, * 9. december 1742, Stralsund, Švedska Pomeranija (zdaj Nemčija), † 21. maj 1786, Köping, Švedska.
Poglej Dušik in Carl Wilhelm Scheele
Celično signaliziranje
Celično signaliziranje je molekulski mehanizem, s katerim celica zazna in se odzove na zunanje dražljaje ter pošilja sporočila drugim celicam.
Poglej Dušik in Celično signaliziranje
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Dušik in Celzijeva temperaturna lestvica
Dekompozicija
Dekompozicija oziroma mineralizacija je razkroj mrtvih organskih snovi v enostavne anorganske spojine.
Poglej Dušik in Dekompozicija
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Dušik in Delec alfa
Denitrifikacija
Denitrifikacija je kemijska reakcija, pri kateri se v nitratu (NO3−) vezan dušik pretvori v prosti dušik (N2).
Poglej Dušik in Denitrifikacija
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Dušik in Deoksiribonukleinska kislina
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.
Poglej Dušik in Devterij
Diamagnetizem
pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.
Poglej Dušik in Diamagnetizem
Dušikov monoksid
Dušikov monoksid je kemična spojina dušika in kisika s formulo NO.
Poglej Dušik in Dušikov monoksid
Dušikov oksid
Dušikovi oksidi (plini NOx) so binarne spojine dušika in kisika.
Poglej Dušik in Dušikov oksid
Dušikova kislina
Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.
Poglej Dušik in Dušikova kislina
Dvoatomna molekula
molekule dušika, N2 periodnem sistemu elementov Dvoatomna molekula je molekula, zgrajena iz dveh atomov.
Poglej Dušik in Dvoatomna molekula
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Dušik in Ekosistem
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Poglej Dušik in Eksploziv
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Dušik in Elektronegativnost
Evtrofikacija
Evtrofen ribnik Evtrofikacija oz.
Poglej Dušik in Evtrofikacija
Flogistonska teorija
Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.
Poglej Dušik in Flogistonska teorija
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Dušik in Fluor
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Dušik in Fosfor
Frakcionirna destilacija
Stolpi za frakcionirno destilacijo v rafineriji Frakcionirna destilacija je ločevalni postopek, poseben način destilacije za ločevanje zmesi glede na vrelišče njenih komponent (»frakcij«).
Poglej Dušik in Frakcionirna destilacija
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Poglej Dušik in Galij
Gejzir
Gejzir Strokkur, Islandija Gejzír je termalni izvir na Zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak.
Poglej Dušik in Gejzir
Gliceriltrinitrat
Gliceriltrinitrat (tudi nitroglicerin, trinitroglicerin, glicerintrinitrat, trinitrooksipropanol, eksplozivno olje...) je eksplozivna kemična spojina, ki se pridobiva se z nitriranjem alkohola glicerola.
Poglej Dušik in Gliceriltrinitrat
Gorenje (kemija)
Gorenje je eksotermna kemijska reakcija med gorivom in oksidacijskim sredstvom, v večini primerov je to kisik iz zraka.
Poglej Dušik in Gorenje (kemija)
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Poglej Dušik in Grafit
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Dušik in Grščina
Haber-Boschev proces
Fritz Haber, 1918 Carl Bosch Habrov ali Haber-Boschev proces je industrijska implementacija reakcije elementarnega dušika in vodika, v kateri nastane amonijak, in hkrati glavni industrijski proces za proizvodnjo amonijaka:M.
Poglej Dušik in Haber-Boschev proces
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Dušik in Helij
Henry Cavendish
1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.
Poglej Dušik in Henry Cavendish
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Dušik in Herodot
Hibridizacija orbital
Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.
Poglej Dušik in Hibridizacija orbital
Hidrazin
Hidrazin je anorganska kemijska spojina s formulo N2H4 (NH2-NH2).
Poglej Dušik in Hidrazin
Hidrologija
Hidrologíja ali vodoslóvje je fizičnogeografska veda o vodovjih.
Poglej Dušik in Hidrologija
Imin
Splošna struktura imina Imin je funkcionalna skupina ali kemijska spojina, ki vsebuje dvojno vez med ogljikom in dušikom. Na dušikov atom je lahko vezan vodik (H) ali katera organska skupina (R).
Poglej Dušik in Imin
Inertni plin
Inertni plin je nereaktiven plin, ki se uporablja za kemijske sinteze, kemijske analize, ali za zaščito reaktivnih materialov.
Poglej Dušik in Inertni plin
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Dušik in Izotop
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Dušik in Jedrski reaktor
John William Strutt Rayleigh
John William Strutt, 3.
Poglej Dušik in John William Strutt Rayleigh
Joseph Black
Joseph Black, škotski fizik in kemik, * 16. april 1728, Bordeaux, Francija, † 10. november 1799, Edinburg, Škotska.
Poglej Dušik in Joseph Black
Joseph Priestley
Joseph Priestley, angleški teolog, duhovnik, filozof, kemik, fizik in politični teoretik, * 13. marec 1733, Birstall, Anglija, † 6. februar 1804, Northumberland, Pensilvanija, ZDA.
Poglej Dušik in Joseph Priestley
Kalijev nitrat
Kalijev nitrat (KNO3) je sol dušikove (V) kisline (HNO3).
Poglej Dušik in Kalijev nitrat
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Dušik in Kapljevina
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Dušik in Kelvin
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Dušik in Kemična vez
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Dušik in Kemijski element
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Poglej Dušik in Kemijski simbol
Kevlar
Kevlar je tržno ime za para-amid sintetično vlakno, sorodno drugim aramidom, kot sta Nomex in Technora.
Poglej Dušik in Kevlar
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Dušik in Kisik
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Dušik in Klor
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Dušik in Klorovodikova kislina
Kofein
Molekularna struktura kofeina Kofein (tudi trimetilksantin (C8H10N4O2), tein, matein, guaranin in metiloteobromin) je naravni alkaloid, ki ga pridobivamo iz kavnih zrn, iz listov čajevca in iz kakavovih zrn.
Poglej Dušik in Kofein
Kompleksna spojina
Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.
Poglej Dušik in Kompleksna spojina
Kondenzacija
plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Dušik in Kondenzacija
Kovalentni polmer
Kovalentni polmer, rkov, je merilo velikosti atoma, ki je vezan na drug atom s kovalentno vezjo.
Poglej Dušik in Kovalentni polmer
Kroženje dušika
Grafični prikaz kroženja dušika Kroženje dušika je ciklus, pri katerem dušik neprestano kroži med zrakom, prstjo, rastlinami in živalmi.
Poglej Dušik in Kroženje dušika
Krvni tlak
prekatu (modro) med sistolo in diastolo Krvni tlak je tlak krvi v žilah.
Poglej Dušik in Krvni tlak
Kubični kristalni sistem
Primer kubičnih kristalov: halit (natrijev klorid) s strukturo kamene soli Mrežni model enostavnega kubičnega sistema Osnovna celica kubičnega gostega sklada, poznanega tudi kot ploskovno centrirana kocka Kubični ali izomerni kristalni sistem kristalni sistem, v katerem ima osnovna celica obliko kocke.
Poglej Dušik in Kubični kristalni sistem
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Poglej Dušik in Litij
Morfin
Morfin (tudi morfij) je glavni alkaloid v opiju in spada med tako imenovane opiate.
Poglej Dušik in Morfin
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Dušik in NASA
Natrijev karbonat
Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja.
Poglej Dušik in Natrijev karbonat
Natrijev nitrat
Natrijev nitrat je spojina natrijeve soli in dušikove kisline s formulo NaNO3.
Poglej Dušik in Natrijev nitrat
Natrijev nitrit
Natrijev nitrit (kemijska formula NaNO2) se uporablja kot barvno ustvarjalen in varovalen dodatek v mesu in ribah.
Poglej Dušik in Natrijev nitrit
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Poglej Dušik in Neon
Niobij
Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41.
Poglej Dušik in Niobij
Nitrat
elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo.
Poglej Dušik in Nitrat
Nitrifikacija
Nitrifikacija je biološka oksidacija amonijaka (NH3) s kisikom v dušikovo kislino ali nitrate (NO3).
Poglej Dušik in Nitrifikacija
Nitrit
Nitrit je anion, sestavljen iz enega atoma dušika (N) in dveh negativno nabitih atomov kisika (O).
Poglej Dušik in Nitrit
Nitro spojine
The structure of the nitro group Nitro spojine so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več funkcionalnih skupin, nitro (-NO2).
Poglej Dušik in Nitro spojine
NPK
NPK je kratica za N - dušik, P - fosfor in K - kalij, ki označuje umetno gnojilo v kmetijstvu.
Poglej Dušik in NPK
Nukleinska kislina
Nukleinska ali jedrna kislina je velemolekula, sestavljena iz monomerov, imenovanih nukleotidi.
Poglej Dušik in Nukleinska kislina
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Dušik in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Dušik in Ogljikov dioksid
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Dušik in Ogljikov monoksid
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.
Poglej Dušik in Oksid
Oligomer
Oligomêr je katerakoli velemolekula, ki sestoji iz več strukturno enakih ali podobnih monomernih enot; takšnih enot je običajno 10-12.
Poglej Dušik in Oligomer
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Dušik in Organizem
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Dušik in Osončje
Ozonska plast
Ozonska plast je del zemeljske atmosfere, ki vsebuje relativno visoke koncentracije ozona (O3).
Poglej Dušik in Ozonska plast
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Dušik in Ozračje
Physical Review
Physical Review je ena od najstarejših in spoštovanih strokovnih znanstvenih revij, ki izdaja raziskave z vseh področij fizike.
Poglej Dušik in Physical Review
Pniktogeni
Dušikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje dušik (N), fosfor (P), arzen (As), antimon (Sb), bizmut (Bi) in nepotrjeni moskovij (Mc).
Poglej Dušik in Pniktogeni
Pozitronska emisijska tomografija
Slika tipične PET naprave Pozitronska emisijska tomografija (kratica PET) je vrsta nuklearno-medicinskega slikanja, ki ustvari tridimenzionalno sliko funkcijskih procesov v telesu.
Poglej Dušik in Pozitronska emisijska tomografija
Prebava
Prebava pomeni mehanski in kemični proces pretvorbe zaužite hrane v manjše molekule, ki se v prebavilih lahko absorbirajo.
Poglej Dušik in Prebava
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Dušik in Prehodni element
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Poglej Dušik in Radikal (kemija)
Radioaktivni izotop
Radioaktivni izotop je atom.
Poglej Dušik in Radioaktivni izotop
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Dušik in Rastline
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Poglej Dušik in Razpolovni čas
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Dušik in Redoks reakcija
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Poglej Dušik in Ribonukleinska kislina
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Dušik in Rimska cesta (galaksija)
Smodnik
Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.
Poglej Dušik in Smodnik
Sožitje
Sožitje ali simbioza (gr. symbiosis: skupno življenje) v biologiji je način življenja, ko dva organizma (različni rastlinski in živalski organizmi) večino časa preživita tesno skupaj.
Poglej Dušik in Sožitje
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Dušik in Spojina
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Poglej Dušik in Standardni pogoji
Strjevanje
Strjevánje (v primeru vode tudi zmrzovánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v trdno agregatno stanje.
Poglej Dušik in Strjevanje
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Poglej Dušik in Sublimacija
Substrat
Substrat, reaktant, izhodna snov, podlaga; predvsem v biokemiji: snov ali skupina snovi, na katere deluje encim (mešanica encimov).
Poglej Dušik in Substrat
Surovina
Surovina je neobdelana, neočiščena snov v naravnem stanju, namenjena za proizvodnjo in predelavo.
Poglej Dušik in Surovina
Svetovna vojna
Svetovna vojna je vojna velikih ozemeljskih razsežnosti, v katero je vpletenih večje število držav iz celotnega sveta.
Poglej Dušik in Svetovna vojna
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Dušik in Tališče
Tekoči dušik
Tekoči dušik je dušik v tekočem stanju pri zelo nizkih temperaturah.
Poglej Dušik in Tekoči dušik
Tekoči zrak
Sestava zraka v volumskih % Tekoči zrak je zrak, ohlajen pod visokim tlakom do tako nizke temperature (kriogena temperatura), da kondenzira v bledo modro lahko tekočo tekočino.
Poglej Dušik in Tekoči zrak
Tlačnovodni reaktor
Tlačnovodni reaktor (angleško Pressurized water reactor; kratica PWR) je vrsta jedrskega reaktorja, ki uporablja navadno oz.
Poglej Dušik in Tlačnovodni reaktor
Van der Waalsova sila
Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.
Poglej Dušik in Van der Waalsova sila
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Dušik in Vesolje
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Dušik in Voda
Vodikova vez
vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).
Poglej Dušik in Vodikova vez
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Poglej Dušik in Vrelišče
Vrelovodni reaktor
Vrelovodni reaktor (ang. Boiling Water Reactor (BWR) je tip lahkovodnega jedrskega reaktorja (LWR). Uporablja se za generiranje električnega toka in drugi najbolj pogost tip reaktorja po tlačnovodnem reaktorju (PWR). Glavni razliki s tlačnovodnim, sta v tem, da voda iz reaktorja direktno žene parno turbino (ni sekundarnega hladilnega cikla) in da voda pri vrelovodnem zavre.
Poglej Dušik in Vrelovodni reaktor
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Dušik in Vrstno število
Zlatotopka
Zlatotopka (dobesedno »kraljeva voda«) je zmes koncentrirane dušikove(V) kisline (HNO3) in klorovodikove kisline (HCl) v prostorninskem razmerju 1: 3.
Poglej Dušik in Zlatotopka
Zračni tlak
Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.
Poglej Dušik in Zračni tlak
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Dušik in Zvezda