Kazalo
35 odnosi: Anihilacija para, Antidelec, Atom, Atomsko jedro, Centimeter, Comptonov pojav, Delec alfa, Delec beta, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Elektronvolt, Energija, Fotoelektrični pojav, Foton, Ionizirajoče sevanje, Jedrski razpad, Kinetična energija, Kobalt, Masa, Nastanek para, Nikelj, Osnovni delec, Pozitron, Radioaktivnost, Razpad beta, Razpolovna debelina, Rentgenski žarki, Sekunda, Spekter, Svinec, Ultravijolično valovanje, Vezavna energija, Voda, Vrstno število, Vzbujeno stanje.
- Elektromagnetni spekter
- Jedrska fizika
- Karcinogeni skupine 1 po IARC
- Radioaktivnost
Anihilacija para
Anihilacija para je pojav fiziki osnovnih delcev, pri katerem trčita osnovni delec (npr. elektron) in njegov antidelec (npr. pozitron).
Poglej Žarek gama in Anihilacija para
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Poglej Žarek gama in Antidelec
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Žarek gama in Atom
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Žarek gama in Atomsko jedro
Centimeter
Cèntimeter (označba cm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni stotinki metra (predpona »centi-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/100).
Poglej Žarek gama in Centimeter
Comptonov pojav
Comptonov pojáv (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino.
Poglej Žarek gama in Comptonov pojav
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Žarek gama in Delec alfa
Delec beta
Delci β so elektroni ali pozitroni z veliko energijo in hitrostjo, ki jih oddajajo nekatere vrste radioaktivnih atomskih jeder, kot je na primer kalij-40.
Poglej Žarek gama in Delec beta
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Žarek gama in Elektromagnetno valovanje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Žarek gama in Elektron
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Žarek gama in Elektronvolt
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Žarek gama in Energija
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Poglej Žarek gama in Fotoelektrični pojav
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Žarek gama in Foton
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Poglej Žarek gama in Ionizirajoče sevanje
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Poglej Žarek gama in Jedrski razpad
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Žarek gama in Kinetična energija
Kobalt
Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.
Poglej Žarek gama in Kobalt
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Žarek gama in Masa
Nastanek para
Nastanek para je pojav v jedrski fiziki, pri katerem visokoenergijski žarek gama interagira z atomskim jedrom, pri čemer nastane osnovni delec in njegov antidelec.
Poglej Žarek gama in Nastanek para
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Žarek gama in Nikelj
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Žarek gama in Osnovni delec
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Poglej Žarek gama in Pozitron
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Žarek gama in Radioaktivnost
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Poglej Žarek gama in Razpad beta
Razpolovna debelina
Razpolòvna debelína (oznaka l1/2 ali d1/2) je tolikšna debelina absorbirajoče plasti, ki natanko polovico vpadle gostote energijskega toka absorbira, polovico pa prepusti.
Poglej Žarek gama in Razpolovna debelina
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Žarek gama in Rentgenski žarki
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Žarek gama in Sekunda
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Žarek gama in Spekter
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Žarek gama in Svinec
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Žarek gama in Ultravijolično valovanje
Vezavna energija
V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.
Poglej Žarek gama in Vezavna energija
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Žarek gama in Voda
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Žarek gama in Vrstno število
Vzbujeno stanje
Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.
Poglej Žarek gama in Vzbujeno stanje
Glej tudi
Elektromagnetni spekter
Jedrska fizika
Karcinogeni skupine 1 po IARC
Radioaktivnost
Prav tako znan kot Sevanje gama, Žarki gama.