Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Nastanek para

Index Nastanek para

Nastanek para je pojav v jedrski fiziki, pri katerem visokoenergijski žarek gama interagira z atomskim jedrom, pri čemer nastane osnovni delec in njegov antidelec.

Kazalo

  1. 15 odnosi: Anihilacija para, Antidelec, Atomsko jedro, Comptonov pojav, Elektron, Elektronvolt, Energija, Fotoelektrični pojav, Jedrska fizika, Mehurčna celica, Nobelova nagrada za fiziko, Osnovni delec, Patrick Maynard Stuart Blackett, Pozitron, 1948.

  2. Antimaterija
  3. Fizika osnovnih delcev
  4. Jedrska fizika

Anihilacija para

Anihilacija para je pojav fiziki osnovnih delcev, pri katerem trčita osnovni delec (npr. elektron) in njegov antidelec (npr. pozitron).

Poglej Nastanek para in Anihilacija para

Antidelec

Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.

Poglej Nastanek para in Antidelec

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Poglej Nastanek para in Atomsko jedro

Comptonov pojav

Comptonov pojáv (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino.

Poglej Nastanek para in Comptonov pojav

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Poglej Nastanek para in Elektron

Elektronvolt

Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).

Poglej Nastanek para in Elektronvolt

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Nastanek para in Energija

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Poglej Nastanek para in Fotoelektrični pojav

Jedrska fizika

Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.

Poglej Nastanek para in Jedrska fizika

Mehurčna celica

kapljevinskim vodikom Mehurčna celica je priprava za zaznavanje električno nabitih delcev, ki se gibajo skozi njo.

Poglej Nastanek para in Mehurčna celica

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.

Poglej Nastanek para in Nobelova nagrada za fiziko

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Poglej Nastanek para in Osnovni delec

Patrick Maynard Stuart Blackett

Patrick Maynard Stuart Blackett, baron Blackett, OM, CH, PRS, angleški fizik, * 18. november 1897, London, Anglija, † 13. julij 1974, London.

Poglej Nastanek para in Patrick Maynard Stuart Blackett

Pozitron

Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.

Poglej Nastanek para in Pozitron

1948

1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Nastanek para in 1948

Glej tudi

Antimaterija

Fizika osnovnih delcev

Jedrska fizika

Prav tako znan kot Tvorba parov.