Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Tehnecij

Index Tehnecij

Tehnécij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43. Ta srebrno siva radioaktivna, kristalinska prehodna kovina, ki jo zelo redko najdemo v naravi, se pojavlja kot eden od produktov fizije urana in se uporablja pri slikanju kosti in protikorozivni zaščiti. Kemijske lastnosti tehnecija so nekje vmes med lastnostmi renija in mangana.

86 odnosi: Agregatno stanje, Atom, Atomska teža, Atomski polmer, Barva, Blaise Pascal, Blok d, Blok periodnega sistema, Džul na kilogramkelvin, Džul na mol, Dušikova kislina, Električna prevodnost, Elektron, Elektronegativnost, Elektronska afiniteta, Elektronvolt, Energijski nivo, Fahrenheitova temperaturna lestvica, Gostota, Hitrost zvoka, Ion, Ionizacijska energija, Izotop, Izparilna toplota, Jeklo, Kelvin, Kemični element, Kilogram na kubični meter, Kislina, Klorovodikova kislina, Korozija, Kovalentni polmer, Kovina, Kripton, Kristal, Kristalna struktura, Magnetizem, Mangan, Mednarodni sistem enot, Mohsova trdotna lestvica, Molarna prostornina, Molibden, Narava, Oksid, Oksidacijsko stanje, Om, Orbitala, Parni tlak, Perioda periodnega sistema, Periodni sistem elementov, ..., Pogostost izotopa, Prehodni element, Radioaktivnost, Razpad beta, Razpolovni čas, Redoks reakcija, Renij, Rutenij, S-orbitala, Seznam kemičnih elementov po abecedi, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Skupina periodnega sistema, Specifična toplota, Srebrna, Srebro, Standardni pogoji, Superprevodnost, Tališče, Talilna toplota, Toplotna prevodnost, Uran, Van der Waalsov polmer, Vat na meterkelvin, Vlažnost, Vrelišče, Vrstno število, Zajetje elektrona, Zemlja, Znanstveni zapis, Zrak, 1 E-10 m, 1 E12 s, 1 E13 s, 1 E14 s, 43 (število). Razširi indeks (36 več) »

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Novo!!: Tehnecij in Agregatno stanje · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Tehnecij in Atom · Poglej več »

Atomska teža

Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.

Novo!!: Tehnecij in Atomska teža · Poglej več »

Atomski polmer

lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.

Novo!!: Tehnecij in Atomski polmer · Poglej več »

Barva

Bárva je občutek, ki (pri ljudeh) izhaja iz zmožnosti očesa za ločevanje treh različnih filtriranih slik.

Novo!!: Tehnecij in Barva · Poglej več »

Blaise Pascal

Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.

Novo!!: Tehnecij in Blaise Pascal · Poglej več »

Blok d

right Blok d periodnega sistema elementov je sestavljen iz skupin elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali d. Blok se imenuje tudi prehodne kovine ali prehodni elementi.

Novo!!: Tehnecij in Blok d · Poglej več »

Blok periodnega sistema

Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.

Novo!!: Tehnecij in Blok periodnega sistema · Poglej več »

Džul na kilogramkelvin

Džúl na kilográmkélvin (oznaka J/kg K) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za specifično toploto.

Novo!!: Tehnecij in Džul na kilogramkelvin · Poglej več »

Džul na mol

Džúl na mól (oznaka J/mol) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot, ki meri energijo, preračunano na množino snovi.

Novo!!: Tehnecij in Džul na mol · Poglej več »

Dušikova kislina

Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.

Novo!!: Tehnecij in Dušikova kislina · Poglej več »

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Novo!!: Tehnecij in Električna prevodnost · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Novo!!: Tehnecij in Elektron · Poglej več »

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Novo!!: Tehnecij in Elektronegativnost · Poglej več »

Elektronska afiniteta

Elektronska afiniteta je energija, ki se sprošča ali porablja, če izoliran atom sprejme en elektron.

Novo!!: Tehnecij in Elektronska afiniteta · Poglej več »

Elektronvolt

Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).

Novo!!: Tehnecij in Elektronvolt · Poglej več »

Energijski nivo

Sistem v teoriji kvantne mehanike ima določena kvantizirana stanja, v katerih obstaja določeno število konfiguracij energijskih nivojev.

Novo!!: Tehnecij in Energijski nivo · Poglej več »

Fahrenheitova temperaturna lestvica

Fahrenheitova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1724 predlagal nemški fizik Daniel Gabriel Fahrenheit.

Novo!!: Tehnecij in Fahrenheitova temperaturna lestvica · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Tehnecij in Gostota · Poglej več »

Hitrost zvoka

Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.

Novo!!: Tehnecij in Hitrost zvoka · Poglej več »

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Novo!!: Tehnecij in Ion · Poglej več »

Ionizacijska energija

Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.

Novo!!: Tehnecij in Ionizacijska energija · Poglej več »

Izotop

Izotòpi (grško iso- - enak + topos - kraj) so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Novo!!: Tehnecij in Izotop · Poglej več »

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Novo!!: Tehnecij in Izparilna toplota · Poglej več »

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Novo!!: Tehnecij in Jeklo · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: Tehnecij in Kelvin · Poglej več »

Kemični element

Kémični element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemičnim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Tehnecij in Kemični element · Poglej več »

Kilogram na kubični meter

Kilográm na kubíčni méter (oznaka kg/m3 ali kg m-3) je sestavljena enota mednarodnega sistema enot, v kateri se izraža gostoto.

Novo!!: Tehnecij in Kilogram na kubični meter · Poglej več »

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Novo!!: Tehnecij in Kislina · Poglej več »

Klorovodikova kislina

Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).

Novo!!: Tehnecij in Klorovodikova kislina · Poglej več »

Korozija

Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.

Novo!!: Tehnecij in Korozija · Poglej več »

Kovalentni polmer

Kovalentni polmer, rkov, je merilo velikosti atoma, ki je vezan na drug atom s kovalentno vezjo.

Novo!!: Tehnecij in Kovalentni polmer · Poglej več »

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Novo!!: Tehnecij in Kovina · Poglej več »

Kripton

Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.

Novo!!: Tehnecij in Kripton · Poglej več »

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Novo!!: Tehnecij in Kristal · Poglej več »

Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Novo!!: Tehnecij in Kristalna struktura · Poglej več »

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Novo!!: Tehnecij in Magnetizem · Poglej več »

Mangan

Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.

Novo!!: Tehnecij in Mangan · Poglej več »

Mednarodni sistem enot

Mednárodni sistém enôt (po izvirnem francoskem izrazu Système International d'Unités pogosto imenovan tudi SI) je najpogosteje uporabljan sistem merskih enot.

Novo!!: Tehnecij in Mednarodni sistem enot · Poglej več »

Mohsova trdotna lestvica

Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.

Novo!!: Tehnecij in Mohsova trdotna lestvica · Poglej več »

Molarna prostornina

Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.

Novo!!: Tehnecij in Molarna prostornina · Poglej več »

Molibden

Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42.

Novo!!: Tehnecij in Molibden · Poglej več »

Narava

Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Novo!!: Tehnecij in Narava · Poglej več »

Oksid

Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.

Novo!!: Tehnecij in Oksid · Poglej več »

Oksidacijsko stanje

Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.

Novo!!: Tehnecij in Oksidacijsko stanje · Poglej več »

Om

Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon. Električni upornik ima električni upor enega oma, če pri toku 1 A na njem pade napetost za 1 V (R.

Novo!!: Tehnecij in Om · Poglej več »

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Novo!!: Tehnecij in Orbitala · Poglej več »

Parni tlak

Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.

Novo!!: Tehnecij in Parni tlak · Poglej več »

Perioda periodnega sistema

Periodni sistem kemijskih elementov Perioda periodnega sistema je vrstica periodnega sistema elementov, ki je urejena tako, da so elementi s sorodnimi kemijskimi lastnostmi zapisani v isti vertikalni koloni – skupini periodnega sistema.

Novo!!: Tehnecij in Perioda periodnega sistema · Poglej več »

Periodni sistem elementov

Periodni sistem elementov je tabelarični prikaz znanih kemijskih elementov po atomskem številu in elektronski konfiguraciji, tako da mnoge kemijske lastnosti sledijo pravilnim vzorcem po njej.

Novo!!: Tehnecij in Periodni sistem elementov · Poglej več »

Pogostost izotopa

Pogostost izotopa se nanaša na delež izotopa posameznega kemijskega elementa glede na vse prisotne atome tega elementa na npr.

Novo!!: Tehnecij in Pogostost izotopa · Poglej več »

Prehodni element

Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.

Novo!!: Tehnecij in Prehodni element · Poglej več »

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Novo!!: Tehnecij in Radioaktivnost · Poglej več »

Razpad beta

Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.

Novo!!: Tehnecij in Razpad beta · Poglej več »

Razpolovni čas

Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.

Novo!!: Tehnecij in Razpolovni čas · Poglej več »

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Novo!!: Tehnecij in Redoks reakcija · Poglej več »

Renij

Renij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Re in atomsko število 75.

Novo!!: Tehnecij in Renij · Poglej več »

Rutenij

Ruténij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ru in atomsko število 44.

Novo!!: Tehnecij in Rutenij · Poglej več »

S-orbitala

S-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.

Novo!!: Tehnecij in S-orbitala · Poglej več »

Seznam kemičnih elementov po abecedi

Abecedni seznam kemičnih elementov.

Novo!!: Tehnecij in Seznam kemičnih elementov po abecedi · Poglej več »

Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.

Novo!!: Tehnecij in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu · Poglej več »

Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Kemijski simbol.

Novo!!: Tehnecij in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu · Poglej več »

Skupina periodnega sistema

Periodni sistem kemijskih elementov Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Tehnecij in Skupina periodnega sistema · Poglej več »

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Novo!!: Tehnecij in Specifična toplota · Poglej več »

Srebrna

srebra Srebrna barva je barva kot jo ima srebro; torej vrsta sive barve, ki daje občutek kovinskosti.

Novo!!: Tehnecij in Srebrna · Poglej več »

Srebro

Srebró (latinsko argentum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ag in atomsko število 47.

Novo!!: Tehnecij in Srebro · Poglej več »

Standardni pogoji

Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.

Novo!!: Tehnecij in Standardni pogoji · Poglej več »

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Novo!!: Tehnecij in Superprevodnost · Poglej več »

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Novo!!: Tehnecij in Tališče · Poglej več »

Talilna toplota

Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.

Novo!!: Tehnecij in Talilna toplota · Poglej več »

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka λ, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Novo!!: Tehnecij in Toplotna prevodnost · Poglej več »

Uran

Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.

Novo!!: Tehnecij in Uran · Poglej več »

Van der Waalsov polmer

Van der Waalsov polmer atoma je polmer namišljene sfere, ki se lahko uporablja kot model atoma za številne namene.

Novo!!: Tehnecij in Van der Waalsov polmer · Poglej več »

Vat na meterkelvin

Vát na méterkélvin (zapis W/mK) je izpeljana fizikalna enota mednarodnega sistema enot, ki podaja fizikalno količno toplotno prevodnost.

Novo!!: Tehnecij in Vat na meterkelvin · Poglej več »

Vlažnost

Vlážnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu.

Novo!!: Tehnecij in Vlažnost · Poglej več »

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Novo!!: Tehnecij in Vrelišče · Poglej več »

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Tehnecij in Vrstno število · Poglej več »

Zajetje elektrona

Zajetje elektrona (tudi zajetje K) je v jedrski fiziki način razpada, pri katerem se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.

Novo!!: Tehnecij in Zajetje elektrona · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Tehnecij in Zemlja · Poglej več »

Znanstveni zapis

Znanstveni zapis (ali tudi standardna oblika in eksponentni zapis) je način zapisovanja števil, ki prilagodi prevelike ali premajhne vrednosti da so ustrezno zapisane v standardnem desetiškem zapisu.

Novo!!: Tehnecij in Znanstveni zapis · Poglej več »

Zrak

Sestava zraka Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje.

Novo!!: Tehnecij in Zrak · Poglej več »

1 E-10 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin med 10−10 in 10−9 m (10 pm in 10 nm). razdalje, krajše od 100 pm.

Novo!!: Tehnecij in 1 E-10 m · Poglej več »

1 E12 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1012 in 1013 sekundami (32.000 in 320.000 leti).

Novo!!: Tehnecij in 1 E12 s · Poglej več »

1 E13 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1013 in 1014 sekundami (320.000 in 3.200.000 leti).

Novo!!: Tehnecij in 1 E13 s · Poglej več »

1 E14 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki so trajajo ali so trajali med 1014 in 1015 sekundami (3,2 milijonov in 32 milijonov let).

Novo!!: Tehnecij in 1 E14 s · Poglej več »

43 (število)

43 (tríinštírideset) je naravno število, za katero velja 43.

Novo!!: Tehnecij in 43 (število) · Poglej več »

Preusmerja sem:

Tc, Tehnicij.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »