Kazalo
293 odnosi: Absorpcija, Adiabatna sprememba, Agencija Republike Slovenije za energijo, Aktinoidi, Aktivacijska energija, Aktivna požarna zaščita, Akumulator, Alfa, Alkan, Allenovo pravilo, Aluminij, Aluminijev klorid, Angstrem, Aparat, Apretura, Archibald Vivian Hill, Astenosfera, Šmarata, Šum, Železova litina, Žveplova kislina, Benzotrifluorid, Besslova funkcija, Bioplastika, Carnotov izrek (termodinamika), Carnotova krožna sprememba, Claude Servais Mathias Pouillet, Daljinsko ogrevanje, Davek na ogljik, Džul na kilogramkelvin, Degradacija okolja, Denaturacija, Dewarjeva posoda, Diferenčna dinamična kalorimetrija, Diferencialna enačba, Difuzija, Dimetilsulfat, Dražljaj, Drugi zakon termodinamike, Edmond Halley, Ekološka toleranca, Ekosistem, Eksergija in anergija, Eksotermna reakcija, Eksploziv, Elektrarna, Električna energija, Električni upor, Elektrika, Endotermna reakcija, ... Razširi indeks (243 več) »
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Toplota in Absorpcija
Adiabatna sprememba
Adiabátna spremémba (tudi adiabátna ali izentrópna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri slednji svoji okolici ne odda nobene toplote niti je od nje ne prejme, spreminjajo pa se temperatura, prostornina in tlak.
Poglej Toplota in Adiabatna sprememba
Agencija Republike Slovenije za energijo
Agencija Republike Slovenije za energijo je javna agencija Republike Slovenije, ki je odgovorna za nadzor in regulacijo energetskega trga Slovenije.
Poglej Toplota in Agencija Republike Slovenije za energijo
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Toplota in Aktinoidi
Aktivacijska energija
Energija isker, ki nastanejo z drgnjenjem jekla ob kresilni kamenček, je dovolj velika, da vžge plin v Bunsenovem gorilniku. Aktivácijska energíja Ea je najmanjša količina energije, ki je potrebna, da steče kemijska reakcija.
Poglej Toplota in Aktivacijska energija
Aktivna požarna zaščita
Aktivna požarna zaščita je sestavni del protipožarne zaščite. ampula šprinklerja.
Poglej Toplota in Aktivna požarna zaščita
Akumulator
Avtomobilski akumulator Akumulator je elektrotehnična naprava za shranjevanje električne energije na posreden način preko kemične energije.
Poglej Toplota in Akumulator
Alfa
Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.
Poglej Toplota in Alfa
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Toplota in Alkan
Allenovo pravilo
Allenovo pravilo je biološko pravilo.
Poglej Toplota in Allenovo pravilo
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Toplota in Aluminij
Aluminijev klorid
Aluminijev klorid je anorganska spojina s formulo AlCl3.
Poglej Toplota in Aluminijev klorid
Angstrem
Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.
Poglej Toplota in Angstrem
Aparat
Aparát (latinsko aparator - priprava, apparare - pripravljati) je priprava ali sestavljena priprava za nek namen ali za opravljanje določenega dela.
Poglej Toplota in Aparat
Apretura
Apretura je dokončna obdelava tkanin, pa tudi usnja in papirja zaradi boljšega videza, posebne strukture površine, leska ali boljše kakovosti.
Poglej Toplota in Apretura
Archibald Vivian Hill
Archibald Vivian Hill, OBE, FRS, angleški fiziolog, * 26. september, 1886, Bristol, Anglija, Združeno kraljestvo, † 3. junij, 1977, Cambridge, Anglija, Združeno kraljestvo.
Poglej Toplota in Archibald Vivian Hill
Astenosfera
Astenosfêra (grško asthenos.
Poglej Toplota in Astenosfera
Šmarata
Šmarata je vas na jugozahodnem delu Slovenije v Občini Loška dolina.
Poglej Toplota in Šmarata
Šum
Šúm je v splošnem moteč zvok.
Poglej Toplota in Šum
Železova litina
Litje železa Želézova lítina (tudi líto želézo) je zlitina železa z ogljikom, pri čemer je vsebnost ogljika večja od 2 %; navadno med 2 in 4 %. Pomemben zlitinski element je tudi silicij.
Poglej Toplota in Železova litina
Žveplova kislina
Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.
Poglej Toplota in Žveplova kislina
Benzotrifluorid
Benzotrifluorid je organska spojina halogeniranih aromatskih ogljikovodikov, s formulo C7H5F3.
Poglej Toplota in Benzotrifluorid
Besslova funkcija
Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.
Poglej Toplota in Besslova funkcija
Bioplastika
Granulati bioplastike. Bioplastika je definirana na več načinov.
Poglej Toplota in Bioplastika
Carnotov izrek (termodinamika)
Carnotov izrek (tudi Carnotovo pravilo) podaja načelo izkoristka idealnega toplotnega oziroma hladilnega stroja.
Poglej Toplota in Carnotov izrek (termodinamika)
Carnotova krožna sprememba
Carnotova króžna spremémba (tudi Carnotov króžni procés in redkeje Carnotov cíkel) je v termodinamiki krožna sprememba, ki predstavlja delovanje idealnega Carnotovega toplotnega stroja.
Poglej Toplota in Carnotova krožna sprememba
Claude Servais Mathias Pouillet
Claude Servais Mathias Pouillet, francoski fizik, * 16. februar 1791, Cuzance, Doubs, Francija, † 14. junij 1868, Pariz.
Poglej Toplota in Claude Servais Mathias Pouillet
Daljinsko ogrevanje
Daljínsko ogrévanje je način ogrevanja stavb, pri katerem toploto prenašamo od večjega vira toplote k porabnikom po cevnem omrežju.
Poglej Toplota in Daljinsko ogrevanje
Davek na ogljik
Toplarna v svojem tehnološkem procesu uporablja kakovosten indonezijski premog Deponija premoga Plinski terminal služi za distribucijo plina Davek na ogljik je okoljevarstveni davek, ki ga obračunavajo za uporabo goriv, ki vsebujejo ogljik.
Poglej Toplota in Davek na ogljik
Džul na kilogramkelvin
Džúl na kilográmkélvin (oznaka J/kg K) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za specifično toploto.
Poglej Toplota in Džul na kilogramkelvin
Degradacija okolja
Degradacija oziroma razvrednotenje okolja je slabšanje oziroma zmanjšanje ekološke vrednosti okolja zaradi različnih škodljivih sprememb.
Poglej Toplota in Degradacija okolja
Denaturacija
Denaturacija je biokemijski proces, med katerim beljakovine ali nukleinske kisline izgubijo svojo sekundarno, terciarno in kvartarno strukturo, ki skupaj predstavljajo njihovo nativno konformacijo, zaradi različnih razlogov, kot so na primer stresne situacije, dodatek močne baze ali kisline, dodatek koncentrirane anorganske soli, organskega topila (npr.
Poglej Toplota in Denaturacija
Dewarjeva posoda
Presek Dewarjeve posode. Rdeče območje je vakuum. Dewarjeva posóda (tudi dewarska posóda) je posoda, ki je narejena tako, da nudi dobro termalno izolacijo.
Poglej Toplota in Dewarjeva posoda
Diferenčna dinamična kalorimetrija
Diferenčna dinamična kalorimetrija (DSC) je tehnika termične analize, pri kateri se razlika v količini toplote, ki je potrebna za zvišanje temperature vzorca in reference, meri kot funkcija temperature.
Poglej Toplota in Diferenčna dinamična kalorimetrija
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Toplota in Diferencialna enačba
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Toplota in Difuzija
Dimetilsulfat
Dimetilsulfat je kemična spojina z formulo (CH3O)2SO2 in molekulsko formulo C2H6O4S.
Poglej Toplota in Dimetilsulfat
Dražljaj
Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico.
Poglej Toplota in Dražljaj
Drugi zakon termodinamike
Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.
Poglej Toplota in Drugi zakon termodinamike
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Poglej Toplota in Edmond Halley
Ekološka toleranca
Ekološka toleranca je sposobnost organizma, da v določenih mejah prenaša spremembe abiotskih dejavnikov okolja, npr.
Poglej Toplota in Ekološka toleranca
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Toplota in Ekosistem
Eksergija in anergija
Pojma eksergija in anergija je v svetovno literaturo uvedel slovenski znanstvenik dr.
Poglej Toplota in Eksergija in anergija
Eksotermna reakcija
Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.
Poglej Toplota in Eksotermna reakcija
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Poglej Toplota in Eksploziv
Elektrarna
odpadne toplote v okolje, desno je glavni postroj elektrarne Toplarna, ki oskrbuje mesto Ljubljana z električno energijo in toploto. Kot gorivo uporablja premog. Valjasti objekt na desni je posoda z vodo - hranilnik toplote Elektrarna je objekt namenjen proizvodnji električne energije.
Poglej Toplota in Elektrarna
Električna energija
Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu in se kot pojem lahko nanaša na več tesno povezanih oblik energije.
Poglej Toplota in Električna energija
Električni upor
Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.
Poglej Toplota in Električni upor
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Toplota in Elektrika
Endotermna reakcija
Endotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota porablja, okolica pa ohlaja.
Poglej Toplota in Endotermna reakcija
Energetski stroj
Energétski stròji so stroji, v katerih se pridobiva ali porablja mehansko delo, medtem ko se v energetskih napravah energija prenaša, največkrat v obliki toplote, pri tem ni nobenega dovoda ali odvoda mehanskega dela.
Poglej Toplota in Energetski stroj
Energetsko strojništvo
Energétsko strôjništvo je tehnološko in strokovno področje strojništva, ki se osredotoča na energetske stroje: stroje za pridobivanje primarne energije, pretvarjanje energije v koristnejše oblike (mehansko delo, električno energijo, toploto), za transport energije in rabo energije.
Poglej Toplota in Energetsko strojništvo
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Toplota in Energija
Energijska piramida
Energijska piramida je grafični prikaz količine energije v organskih spojinah, ki prehaja iz najnižje na najvišjo prehranjevalno raven.
Poglej Toplota in Energijska piramida
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Poglej Toplota in Energijski nivo
Entalpija
Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.
Poglej Toplota in Entalpija
Entropija (klasična termodinamika)
Entropíja je termodinamična količina, ki si jo telesa izmenjujejo, ko izmenjujejo toploto.
Poglej Toplota in Entropija (klasična termodinamika)
Etanoilbromid
Etanoilbromid je brezbarvna tekočina, ki se na zraku obarva rumeno.
Poglej Toplota in Etanoilbromid
Etanol/Varnostni list
Etanol - varnostni list.
Poglej Toplota in Etanol/Varnostni list
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Toplota in Fizika
Fotokemija
Fotokemija je smer kemije, ki se ukvarja s proučevanjem interakcij med svetlobo ter atomi in molekulami.
Poglej Toplota in Fotokemija
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Toplota in Friedrich Wilhelm Bessel
Gejzir
Gejzir Strokkur, Islandija Gejzír je termalni izvir na Zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak.
Poglej Toplota in Gejzir
Germain Henri Hess
Germain Henri Hess, švicarsko-ruski kemik in zdravnik, * 7. avgust 1802, Ženeva, Švica, † 30. november 1850, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Toplota in Germain Henri Hess
Giovanni Battista Donati
Giovanni Battista Donati, italijanski astronom in matematik, * 16. december 1826, Pisa, Italija, † 20. september, 1873, Firence, Italija.
Poglej Toplota in Giovanni Battista Donati
Glušnik
Glušnik je priprava namenjena zaščiti sluha pred prevelikim hrupom.
Poglej Toplota in Glušnik
Gorenje (kemija)
Gorenje je eksotermna kemijska reakcija med gorivom in oksidacijskim sredstvom, v večini primerov je to kisik iz zraka.
Poglej Toplota in Gorenje (kemija)
Gorivo
Gorivo je snov, s pomočjo katerega lahko eno vrsto energije pretvorimo v drugo.
Poglej Toplota in Gorivo
Gostota toplotnega toka
Gostôta toplôtnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote na enoto površine preteče v časovni enoti med dvema telesoma v toplotnem stiku, oziroma kolikšen je toplotni tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče toplotni tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Poglej Toplota in Gostota toplotnega toka
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Poglej Toplota in Gustav Robert Kirchhoff
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Toplota in Halogen
Hans Christian Ørsted
Hans Christian Ørsted, danski fizik in kemik, * 14. avgust 1777, Rudkøbing, otok Langeland, Danska, † 9. marec 1851, København, Danska.
Poglej Toplota in Hans Christian Ørsted
Heinrich Rudolf Hertz
Heinrich Rudolf Hertz, nemški fizik, * 22. februar 1857, Hamburg, Nemčija, † 1. januar 1894, Bonn, Nemčija.
Poglej Toplota in Heinrich Rudolf Hertz
Hidronika
Hidronika je uporaba vode kot toplotno prenosnega medija v sistemih ogrevanja in hlajenja.
Poglej Toplota in Hidronika
Hipertermija
Hipertermija ali pireksija je stanje, pri katerm se telesna temperatura zviša nad normalno (moški 36,7±0,4 °C, ženske 36,9±0,4 °C).
Poglej Toplota in Hipertermija
Hitri oplodni reaktor
Hitri oplodni reaktor je vrsta jedrskega reaktorja, ki lahko sam proizvaja jedrsko gorivo in tako deluje z boljšim izkoristkom goriva kot klasični reaktorji.
Poglej Toplota in Hitri oplodni reaktor
Hladilni sistem
Hladílni sistém imenujemo napravo s katero odstranjujemo odvečno toploto iz zgradbe, snovi ali postroja.
Poglej Toplota in Hladilni sistem
Hladilni stroj
Princip delovanja hladilnika - patent Einsteina Hladílni stròj je toplotni stroj, s katerim prenašamo toploto s hladnejšega telesa na toplejše telo ob dovajanju dela.
Poglej Toplota in Hladilni stroj
Hladilno sredstvo
Hladilna sredstva (hladilne tekočine) so snovi, običajno v tekočem ali plinastem agregatnem stanju, uporabljajo pa se za zniževanje ali uravnavanje temperature sistemov.
Poglej Toplota in Hladilno sredstvo
Hlajenje
Hlajénje je odvajanje toplote.
Poglej Toplota in Hlajenje
Integument
sesalčja koža, ki jo sestavljajo trije deli: povrhnjica ali pokožnica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (subkutis). Integument je skrajni (zunanji) sloj tkiva, ki pokriva nek organizem ali organ.
Poglej Toplota in Integument
Izgube pri ogrevanju
Izguba pri ogrevanju je pojav, ko se v objektih toplota izgublja na različne načine.
Poglej Toplota in Izgube pri ogrevanju
Izobarna sprememba
Izobárna spremémba (tudi izobárna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se tlak ne spreminja, spreminjata pa se prostornina in temperatura.
Poglej Toplota in Izobarna sprememba
Izohorna sprememba
Izohórna spremémba (tudi izohórna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se prostornina ne spreminja, spreminjata pa se tlak in temperatura.
Poglej Toplota in Izohorna sprememba
Izolacija
Izolacija ali z latinsko besedo (isolare-osamiti) je ločitev od drugih teles.
Poglej Toplota in Izolacija
Izolacijska zasteklitev
Leseni okenski profil EURO 68 z izolacijsko zasteklitvijo Izolacijsko steklo, izolacijska zasteklitev (tudi dvojna, trojna ali četverna zasteklitev) se sestoji iz dveh ali več steklenih plošč ločenih s prostorom, ki je napolnjeno z vakuumom ali plinom z namenom zmanjševanja prenosa toplote skozi del ovojnice stavbe.
Poglej Toplota in Izolacijska zasteklitev
Izotermna sprememba
Izotèrmna spremémba (tudi izotèrmna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se temperatura ne spreminja, spreminjata pa se prostornina in tlak.
Poglej Toplota in Izotermna sprememba
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Toplota in Izparilna toplota
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Poglej Toplota in Izpeljana enota SI
Janez Strnad
Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.
Poglej Toplota in Janez Strnad
Jean-André Deluc
Jean-André Deluc ali de Luc,, FRS, švicarski geolog, naravoslovec in meteorolog, * 8. februar 1727, Ženeva, Švica, † 7. november 1817, Windsor, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Toplota in Jean-André Deluc
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Poglej Toplota in Jedrska cepitev
Jedrska elektrarna
Jedrska elektrarna Isar v Nemčiji Jedrska elektrarna ali nuklearna elektrarna je elektrarna, podobna termoelektrarni; pri jedrski elektrarni se kot primarni vir toplote namesto premoga, nafte ali plina uporablja jedrski reaktor.
Poglej Toplota in Jedrska elektrarna
Jedrska energija
vrelovodnega reaktorja, ki je v zgradbi s kupolasto streho Jêdrska energíja je energija, sproščena pri jedrski reakciji, kot so jedrski razpad, razcep jedra in jedrsko zlivanje.
Poglej Toplota in Jedrska energija
Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči
Poškodovani reaktor št. 4 Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči je nastala kot posledica močnega potresa in cunamija 11. marca 2011, ob 15.
Poglej Toplota in Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči
Jedrska podmornica
Ruska jedrska podmornica razreda ''Ščuka-B'' Jedrske podmornice uporablja šest držav Jedrska podmornica je podmornica na jedrski pogon, v kateri je jedrski reaktor, ki žene parne turbine.
Poglej Toplota in Jedrska podmornica
Jedrski odpadek
Jedrski odpadki ali radioaktivni odpadki so odpadki, ki vsebujejo radioaktivne izotope.
Poglej Toplota in Jedrski odpadek
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Toplota in Jedrski reaktor
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Toplota in Jeklo
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Poglej Toplota in Jo (luna)
John Michell
John Michell, angleški astronom in geolog, * 1724, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 21. april 1793, Thornhill, Yorkshire.
Poglej Toplota in John Michell
Josiah Willard Gibbs
Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.
Poglej Toplota in Josiah Willard Gibbs
Joule-Thompsonov pojav
Joule-Thompsonov pojav je termodinamični proces, kjer pride do ohlajanja predhodno stisnjenega plina pri hitrem povečanju prostornine plina brez izmenjave toplote z okolico.
Poglej Toplota in Joule-Thompsonov pojav
Justus von Liebig
Baron Justus von Liebig, nemški kemik, * 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija.
Poglej Toplota in Justus von Liebig
Kalcijev sulfat
Kalcijev sulfat je pogosta laboratorijska in industrijska kemikalija s formulo CaSO4.
Poglej Toplota in Kalcijev sulfat
Kalijev acesulfam
Kalijev acesulfam je neenergijsko, sintetično sladilo, poznano tudi kot acesulfam K ali Ace K (K je simbol za kalij).
Poglej Toplota in Kalijev acesulfam
Kalorija
Kaloríja (oznaka cal) je fizikalna enota za energijo, določena kot toplota, potrebna, da se en gram vode pri tlaku 1 atmosfere segreje za 1 °C.
Poglej Toplota in Kalorija
Kalorimeter
Kaloriméter ali toplotni števec je priprava namenjena meritvam porabljene toplotne energije v stavbah ali posameznih stanovanjih.
Poglej Toplota in Kalorimeter
Kalorimetrija
Prvi kalorimeter na svetu, ki sta ga koristila Antoine Lavoisier in Pierre-Simon Laplace, 1782-83, pri svojih raziskavah Kalorimetrija je znanost za merjenje toplote kemijskih reakcij ali fizične spremembe.
Poglej Toplota in Kalorimetrija
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Toplota in Kemija
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Toplota in Kemijska reakcija
Kinetična teorija plinov
Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.
Poglej Toplota in Kinetična teorija plinov
Kjotski protokol
Države nepodpisnice Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki je poskušal zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov.
Poglej Toplota in Kjotski protokol
Količina
Količina ali kvantiteta je lastnost, ki lahko obstaja kot množina ali velikost, ki ponazarja nezveznost in zveznost.
Poglej Toplota in Količina
Kompaktna fluorescentna sijalka
Varčne sijalke različnih oblik Kompaktna fluorescentna sijalka, pogosto imenovana tudi varčna žarnica, je pomanjšan tip fluorescentnih sijalk, razvit kot bolj učinkovit nadomestek žarnic z žarilno nitko.
Poglej Toplota in Kompaktna fluorescentna sijalka
Kondukcija
Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.
Poglej Toplota in Kondukcija
Konservativna sila
Konservatívna síla (tudi potencialna sila) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti je identično enako nič.
Poglej Toplota in Konservativna sila
Konstantin Edvardovič Ciolkovski
vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str.
Poglej Toplota in Konstantin Edvardovič Ciolkovski
Konstruiranje
gradbeniškega oblikovanja in velja za idiom kadar se risalna deska pri konstruiranju ne uporablja parne lokomotive kaže prek konstruiranja uporabo tehnike s poudarkom na funkciji in uporabi naravoslovnih znanosti ZDA Konstruíranje (tudi oblikovánje) je z vidika psihologije dela ustvarjalno-duhovna dejavnost, ki zahteva znanje: naravoslovnih znanosti (matematike, fizike, kemije, mehanike, toplotne tehnike, elektrotehnike), proizvodnih tehnik, nauke o gradivih, nauke o konstruiranju (kako si inovativno organizirati delo), znanje in izkušnje s področja, za katerega se konstruira.
Poglej Toplota in Konstruiranje
Konvekcija
Konvekcija je gibanje molekul v tekočini (kapljevini in plinu).
Poglej Toplota in Konvekcija
Kopenski biotop
Kopenski biotop posredno ali neposredno deluje na rastlinske in živalske organizme, ki živijo v njem, ti pa s svojimi življenjskimi procesi vplivajo na kakovost kopenskega biotopa.
Poglej Toplota in Kopenski biotop
Krautov strojniški priročnik
Krautov strojniški priročnik je ena naših najpomembnejših izvirnih strokovnih knjig.
Poglej Toplota in Krautov strojniški priročnik
Kroženje ogljika
Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.
Poglej Toplota in Kroženje ogljika
Kroženje zraka
Adiabatno kroženje zraka Kroženje zraka je osnovni proces v ozračju, ki ga povzroča sonce.
Poglej Toplota in Kroženje zraka
Krožna sprememba
Krožna termodinamična sprememba (tudi termodinamični cikel ali proces) je sprememba stanja sistema, pri kateri se sistem vrne v prvotno (začetno) stanje.
Poglej Toplota in Krožna sprememba
Lasersko hlajenje
Lasersko hlajenje je skupno ime za več različnih tehnik, pri katerih z enim ali več laserskimi žarki hladimo atomske in molekularne pare do temperatur blizu absolutne ničle.
Poglej Toplota in Lasersko hlajenje
Liofilizacija
Liofilizacija ali sušenje z zamrzovanjem je postopek, s katerim odstranimo vodo iz bioloških in organskih snovi, ki bi jih s segrevanjem poškodovali, hkrati pa ohranimo njihovo strukturo in sestavo.
Poglej Toplota in Liofilizacija
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Poglej Toplota in Litij
Lockheed F-117
Lockheed F-117 je prvo in tudi najbolj znano letalo z zmanjšano radarsko opaznostjo (stealth) na svetu.
Poglej Toplota in Lockheed F-117
Luciferaza
Luciferaza je generično ime za encime, ki katalizirajo reakcije bioluminiscence pri nekaterih organizmih.
Poglej Toplota in Luciferaza
Luminiscenca
uri svetita zaradi luminiscenčnega barvila. Luminiscénca ali luminescénca je fizikalni pojav, pri katerem snov, ki ni močno segreta, seva svetlobo; v zvezi s tem se luminiscenci reče tudi hladna svetloba.
Poglej Toplota in Luminiscenca
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Toplota in Luna
Mariner 2
Domišljijska risba Marinerja 2 Mariner 2 (Mariner-Venus 1962) je bilo prvo uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnem Programu Mariner.
Poglej Toplota in Mariner 2
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Toplota in Mednarodni sistem enot
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Poglej Toplota in Mišica
Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Mihail Vasiljevič Ostrogradski (Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj Kozelščinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1.
Poglej Toplota in Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Toplota in Milutin Milanković
Motor motocikla
Motor poljskega motocikla ''Sokol'' Motor motocikla je na motociklu vgrajen stroj, ki ga poganja.
Poglej Toplota in Motor motocikla
Motor z notranjim zgorevanjem
Delovanje štiritaktnega Ottovega motorja Motór z nótranjim zgorévanjem (kratica MNZ) je toplotni stroj, v katerem se notranja energija goriva pretvarja v mehansko energijo (delo).
Poglej Toplota in Motor z notranjim zgorevanjem
Motor z zunanjim zgorevanjem
Motór z zunánjim zgorévanjem je toplotni stroj, kjer se notranja delovna tekočina segreva, pogosto iz zunanjega vira prek stene motorja ali izmenjalca toplote.
Poglej Toplota in Motor z zunanjim zgorevanjem
Motorno olje
Motorno olje Motorno olje je olje, ki se uporablja za mazanje različnih motorjev z notranjim zgorevanjem.
Poglej Toplota in Motorno olje
Movraž
Movraž je naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Poglej Toplota in Movraž
Mrliška ohladitev
Mrliška ohladitev (lat. algor mortis) je ena izmed zgodnjih mrliških sprememb, ki se izraža kot dvoeksponentno zniževanje temperature trupla in v grobem sledi zakonitostim, ki veljajo za neživa fizikalna telesa.
Poglej Toplota in Mrliška ohladitev
Mrzlica
Mŕzlica je v medicini tresenje z nehotnimi mišičnimi kontrakcijami z občutkom mraza pred naglim zvišanjem telesne temperature.
Poglej Toplota in Mrzlica
Najlepši sneženi mož
Kategorija:Projekt Slovenska mladinska književnost Najlepši sneženi mož (2008) je peta slikanica iz zbirke Cunjasta dvojčka, ki jo je napisala Tatjana Pregl Kobe.
Poglej Toplota in Najlepši sneženi mož
Naravni toplotni obtok
Narávni toplôtni obtók je pojav, pri katerem se tekočina giblje izključno zaradi prisotnosti virov in ponorov toplote, zaradi katerih se ustvarijo v tekočini temperaturne razlike.
Poglej Toplota in Naravni toplotni obtok
Naravno okolje
Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.
Poglej Toplota in Naravno okolje
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Toplota in Naseljivi planet
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Toplota in Natrij
Natrijev acetat
Natrijev acetat (CH3COONa x 3H2O, C2H3NaO2) je natrijeva sol ocetne kisline.
Poglej Toplota in Natrijev acetat
Natrijev hidroksid
Natrijev hidroksid, znan tudi kot lužni kamen in kavstična soda,.
Poglej Toplota in Natrijev hidroksid
Natrijeva svetilka
Natrijeva plinska sijalka je sijalka, ki uporablja natrij v vzbujenem stanju za izdelavo svetlobe.
Poglej Toplota in Natrijeva svetilka
Nekonservativna sila
Nèkonservativna síla (tudi dísipativna síla ali nèpotenciálna síla) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti, ni enako nič.
Poglej Toplota in Nekonservativna sila
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.
Poglej Toplota in Nekovina
NFPA 704
Diamant ognja NFPA 704 (tudi diamant ognja, nevarnostni diamant) je standard, ki ga je zasnovala ameriška Nacionalna požarnovarstvena organizacija (National Fire Protection Association) za hitrejše in učinkovitejše prepoznavanje nevarnih snovi.
Poglej Toplota in NFPA 704
Nicolae Ceaușescu
Nicolae Ceaușescu, romunski komunistični politik in diktator, * 26. januar 1918, Scornicești, † 25. december 1989, Târgoviște.
Poglej Toplota in Nicolae Ceaușescu
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Toplota in Nobelova nagrada za fiziko
Notranja energija
Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.
Poglej Toplota in Notranja energija
Obleka
Kranjskem konec 19. stoletja (fotokromatska slika) Obleka je kar nosimo na sebi, kar si oblečemo.
Poglej Toplota in Obleka
Obnovljivi viri energije
Trije obnovljivi viri energije Obnovljivi viri energije (OVE) vključujejo vse vire energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov, kot so sončno sevanje, veter, vodni tok v rekah ali potokih (hidroenergija), fotosinteza, s katero rastline gradijo biomaso, bibavica in zemeljski toplotni tokovi (geotermalna energija).
Poglej Toplota in Obnovljivi viri energije
Obnovljivost
Obnovljívost, reproduktívnost ali razmnoževálnost je eno od osnovnih načel znanstvene metode in se nanaša na zmožnost, da se poskus točno obnovi ali ponovi s sistemom, ki deluje neodvisno.
Poglej Toplota in Obnovljivost
Odpadna toplota
Odpádna toplôta je toplota, ki nastaja kot stranski proizvod tehničnih procesov, in za katero ne najdemo koristne uporabe.
Poglej Toplota in Odpadna toplota
Odprti sistem
Odpŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki z okolico izmenjuje tako toploto kot snov.
Poglej Toplota in Odprti sistem
Ogenj
Goreča vžigalica Požarni trikotnik Gozdni požar Ôgenj je hitra oksidacija materiala v kemijskem procesu zgorevanja, ki sprošča toploto, svetlobo in različne proizvode kemijskih reakcij.
Poglej Toplota in Ogenj
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Toplota in Ogljikovodik
Oinopid
Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.
Poglej Toplota in Oinopid
Oksidacija beta
Oksidacija beta (tudi β-oksidacija) je proces, pri katerem se iz maščobnih kislin v obliki acil-koencima A (acil-CoA) postopno odcepljajo molekule acetil-koencima A (acetil-CoA), ki nato vstopajo v Krebsov cikel.
Poglej Toplota in Oksidacija beta
Onesnaženje
Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi.
Poglej Toplota in Onesnaženje
Opeklina
Opeklina prve stopnje (sončna opeklina). Opeklina je akutna lokalna okvara tkiva (zlasti kože) zaradi učinkovanja vročine, sevanja, kemikalij ali elektrike.
Poglej Toplota in Opeklina
Oplodni reaktor
Oplodni reaktor (ang. breeder reactor) je tip jedrskega rektorja, ki proizvede več cepilnega (fisijskega) materiala kot se ga porabi.
Poglej Toplota in Oplodni reaktor
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Toplota in Ozračje
PACS
PACS je angleški akronim za Physics and Astronomy Classification Scheme, slovensko Razvrstitvena shema fizike in astronomije.
Poglej Toplota in PACS
Pangea
Zemljevid Pangee Pangea (grško - vse zemlje) je ime, ki se nanaša na supercelino, oziroma na pracelino v času mezozoika, preden je proces tektonike plošč razdvojil njene celine.
Poglej Toplota in Pangea
Paralitična bolezen Franklina D. Roosevelta
Falo (februar 1941) Leta 1921 je ameriški politik in bodoči predsednik Združenih držav Amerike Franklin Delano Roosevelt zbolel za otroško paralizo, ko je bil star 39 let.
Poglej Toplota in Paralitična bolezen Franklina D. Roosevelta
Paul Ehrenfest
Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Toplota in Paul Ehrenfest
Peč (kurilna naprava)
Peč je katerakoli kurilna naprava, ki oddaja toploto, ki jo proizvedemo s kurjenjem, v okolico.
Poglej Toplota in Peč (kurilna naprava)
Pirogen
Pirogén je snov, ki v telesu povzroči dvig telesne temperature.
Poglej Toplota in Pirogen
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Poglej Toplota in Pitagorejstvo
Planetarna diferenciacija
Proces nastajanja diferenciranega nebesnega telesa Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta ločujejo sestavine zaradi različnih fizičnih in kemičnih lastnosti snovi.
Poglej Toplota in Planetarna diferenciacija
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Toplota in Plazma (fizika)
Plinsko parna elektrarna
Načelna shema plinsko parne elektrarne. 1 generatorja električne energije, Parni proces: 2 parna turbina 3 kondenzator, 4 napajalna črpalka, 5 uparjalnik v toku izpušnih plinov iz plinske turbine, Plinski proces: 6 plinsko turbinski postroj, ki ga sestaljajo kompresor, gorilniki in plinska turbina v ožjem smisluPlínsko párna elektrárna (kratica PPE) je termoelektrarna z dvojnim krožnim procesom, plinskim krožnim procesom in parnim krožnim procesom.
Poglej Toplota in Plinsko parna elektrarna
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Poglej Toplota in Požar
Požarna odeja
Požarna odeja je varnostna naprava, ki je namenjena gašenju malih (začetnih) požarov.
Poglej Toplota in Požarna odeja
Požarni škropilnik
Ampula škropilnika Varovalna mrežica škropilnika Požarni škropilnik (tudi šprinkler) je aktivna požarna zaščita, ki je sestavljena iz vodovodnega sistema, ki preko škropilnih črpalk zagotavlja zadosten tlak in pretok v sistem.
Poglej Toplota in Požarni škropilnik
Popuščanje
Popúščanje je toplotna obdelava, ki sledi kaljenju jekla.
Poglej Toplota in Popuščanje
Potres v Zagrebu (2020)
Ob 6:24 zjutraj 22.
Poglej Toplota in Potres v Zagrebu (2020)
Poyntingov vektor
Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.
Poglej Toplota in Poyntingov vektor
Prašičereja
Prašičereja je po pomembnosti naša druga živinorejska panoga.
Poglej Toplota in Prašičereja
Prašni delci
Prašni delci – imenovani tudi atmosferski aerosolni delci, trdni prašni delci ali lebdeči delci (SPM) – so mikroskopski delci trdne ali kapljevinske snovi, suspendirani v ozračju.
Poglej Toplota in Prašni delci
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Toplota in Prehodni element
Prenos toplote
Prenos toplôte je spontan prenos toplotne energije z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.
Poglej Toplota in Prenos toplote
Primarna energija
Primarni energijski viri nam dajejo delo in toploto.
Poglej Toplota in Primarna energija
Prožni trk
Atomi med seboj prožno trkajo. Rdeči atomi so obarvani, da je laže slediti njihovemu gibanju. Próžni tŕk (tudi elástični tŕk) je trk, pri katerem je skupna kinetična energija vseh delcev pred trkom enaka skupni kinetični energiji vseh delcev po trku.
Poglej Toplota in Prožni trk
Problem obzorja
kavzalnosti ne sekata. WMAP. Problém obzórja (včasih tudi próblem homogénosti) je problem s standardnim kozmološkim modelom prapoka, ki ga je v glavnem identificiral v poznih 1960-ih Charles William Misner.
Poglej Toplota in Problem obzorja
Propan
Propan je brezbarven plin, tretji v homologni vrsti alkanov z molekulsko formulo C3H8.
Poglej Toplota in Propan
Prstni odtis
Prstni odtis na papirju Prstni odtis je odtis, ki ga naredi koža blazinice človeškega prsta.
Poglej Toplota in Prstni odtis
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Poglej Toplota in Prvi zakon termodinamike
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Toplota in Puščava
Radarski presek
Polarni diagram radarskega preseka za letalo Douglas A-26 Invader Radarski presek (angl. radar cross-section, (RCS)) je merilo za radarsko opaznost nekega objekta in pove, v kolikšni meri nek objekt odbija elektromagnetno valovanje.
Poglej Toplota in Radarski presek
Radiator
zvarjeni z uporovnim varjenjem. aluminija. Površina je v obliki tankih cevi ali satovja, da je čim večja. Radiátor je naprava za prenos toplote, najpogosteje z vroče vode na zrak.
Poglej Toplota in Radiator
Radikalska adicija
Radikalska adicija je organska adicijska reakcija, v kateri so udeleženi prosti radikali.
Poglej Toplota in Radikalska adicija
Rankinov cikel
Shema Carnotovega toplotnega stroja, v katerem se del dovedene toplote ''Q''H pretvori v mehansko delo ''W'' in odpadno toploto ''Q''C, ki se izpusti v okolico Rankinov ali Clausius-Rankinov cikel je model, s katerim se lahko napove učinek parnih turbin.
Poglej Toplota in Rankinov cikel
Ravnovesje
Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.
Poglej Toplota in Ravnovesje
Ravnovesno stanje (fizika)
Ravnovésno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem se s časom nič ne spremeni ne v sistemu, ne v njegovi okolici, porazdelitev delcev v sistemu po energiji pa ustreza Boltzmannovi porazdelitvi.
Poglej Toplota in Ravnovesno stanje (fizika)
Raziskovalni reaktor TRIGA
Reaktorska zgradba na Reaktorskem centru na Brinju Raziskovalni reaktor TRIGA je majhen jedrski reaktor za raziskovalne in šolske namene, ki stoji v Reaktorskem centru na Brinju pri Ljubljani, katerega upravljavec je Institut Jožef Stefan.
Poglej Toplota in Raziskovalni reaktor TRIGA
Reaktivna kisikova spojina
Lewisove strukture reaktivnih kisikovih spojin: '''1''' - tripletni kisik; '''2''' - singletni kisik; '''3''' - superoksid; '''4''' - vodikov peroksid; '''5''' - hidroksilni radikal Reaktivne kisikove spojine ali reaktivne kisikove zvrsti (reactive oxygen species, ROS) so visoko reaktivni prosti radikali, ki vsebujejo kisikove ione ali perokside.
Poglej Toplota in Reaktivna kisikova spojina
Rjavi pajek samotar
Rjavi pajek samotar (znanstveno ime Loxosceles reclusa) je strupeni pajek iz družine Sicariidae, katerega ugriz lahko povzroči obsežno nekrozo tkiva v območju ugriza.
Poglej Toplota in Rjavi pajek samotar
Rjavo maščobno tkivo
Porazdelitev rjavega maščobnega tkiva v telesu mlade ženske, slikano s PET Rjavo maščobno tkivo ali rjavo maščevje je eden od dveh tipov maščobnih tkiv pri sesalcih.
Poglej Toplota in Rjavo maščobno tkivo
Rosa
Rosa na pajkovi mreži Rosa na travi Rôsa je pojav usedanja vode iz zraka.
Poglej Toplota in Rosa
Rudolf Diesel
Rudolf Christian Karl Diesel, nemški izumitelj in strojni inženir, * 18. marec 1858, Pariz, Francija, † 30. september 1913, na poti s poštno ladjo SS Dresden na progi Antwerpen - Harwich v Rokavskem prelivu.
Poglej Toplota in Rudolf Diesel
Rudolf Julius Emmanuel Clausius
Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.
Poglej Toplota in Rudolf Julius Emmanuel Clausius
Rumfordova medalja
Rumfordova medalja je znanstvena nagrada za izjemna nedavna odkritja na področju toplotnih ali optičnih značilnosti snovi znanstvenika, ki deluje v Evropi.
Poglej Toplota in Rumfordova medalja
Samuel Pierpont Langley
Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.
Poglej Toplota in Samuel Pierpont Langley
Sežig odpadkov
Sežigalnica na Dunaju Sežig odpadkov je proces za obdelavo odpadkov, ki vključuje zgorevanje organskih snovi v odpadnih materialih.
Poglej Toplota in Sežig odpadkov
Selektivno lasersko sintranje
Selektivno lasersko sintranje (angleško Selective Laser Sintering, kratica SLS) je tudi tehnologija, kjer so prototipi grajeni sloj za slojem.
Poglej Toplota in Selektivno lasersko sintranje
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Toplota in Sesalci
Seth Barnes Nicholson
Seth Barnes Nicholson, ameriški astronom, * 12. november 1891, Springfield, Illinois, ZDA, † 2. julij 1963, Los Angeles, Kalifornija.
Poglej Toplota in Seth Barnes Nicholson
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Toplota in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam stavkov S
Obvestilni stavki oziroma stavki S (angl. Safety.
Poglej Toplota in Seznam stavkov S
Silikon
Silikon Silikoni so polimerske spojine silicija, ki so nastale z nadzorovano kondenzacijo ortosilikatne kisline.
Poglej Toplota in Silikon
Slanica
Slanica je nasičena ali skoraj nasičena vodna raztopina soli, običajno natrijevega klorida.
Poglej Toplota in Slanica
Solarni stolp
Sončni stolp PS v Sevilli, Španija Centralni kolektor Solarni stolp tudi Sončni stolp je vrsta sončne elektrarne, kjer se pomočjo pomičnih ogledal (heliostatov) koncentriramo sončne žarke v centralnem kolektorju.
Poglej Toplota in Solarni stolp
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Poglej Toplota in Sončev veter
Sonoluminiscenca
Sonoluminiscenca v posodi, napolnjeni z vodo. Vsaka svetla pika v posodi predstavlja mehurček, ki oddaja svetlobo. Sónoluminiscénca je pojav sevanja svetlobe pri močnem skrčenju mehurčkov (imploziji) v tekočini zaradi vzbujanja z zvokom.
Poglej Toplota in Sonoluminiscenca
Soproizvodnja toplote in električne energije
Sóproizvodnja toplôte in eléktrične energíje, krajše tudi sóproizvodnja ali s kratico SPTE, je način uporabe strojev za pretvarjanje energije goriv pri katerem poleg najbolj želene električne energije koristno uporabimo tudi toploto; oziroma postroj, s katerim je tak način uporabe goriv izveden.
Poglej Toplota in Soproizvodnja toplote in električne energije
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Toplota in Specifična toplota
Spinozaver
Spinozaver (znanstveno ime Spinosaurus) je rod velikih plenilskih teropodov, ki so živeli v današnji Severni Afriki od zgodnje pa vse do pozne krede.
Poglej Toplota in Spinozaver
Statistična fizika
Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.
Poglej Toplota in Statistična fizika
Statistična vsota
Statistična vsota (ali tudi particijska funkcija, navadno se jo označuje s črko Z) je v statistični mehaniki fizikalna količina, ki opisuje sistem v toplotnem ravnovesju.
Poglej Toplota in Statistična vsota
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Toplota in Stefan-Boltzmannov zakon
Stefanova naloga
difuziji. Stefanova naloga (tudi Stefanov problem) je v matematiki in njenih uporabah, še posebej pri faznih prehodih v snovi, posebni primer problema mejnih vrednosti za parabolično parcialno diferencialno enačbo, prilagojeno za primer v katerem se lahko fazna meja s časom premika.
Poglej Toplota in Stefanova naloga
Sterilizacija (mikrobiologija)
Sterilizacija je postopek, s katerim se vsi mikroorganizmi in njihove spore popolnoma uničijo ali odstranijo s predmetov, instrumentov in materialov do te mere, da jih ni mogoče dokazati na običajnih gojiščih.
Poglej Toplota in Sterilizacija (mikrobiologija)
Stisljivost
Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.
Poglej Toplota in Stisljivost
Strojništvo
Strôjništvo (tudi strójništvo) je tehniška veda, ki pri načrtovanju in izdelavi uporabnih naprav, predmetov ali strojev uporablja fizikalna načela.
Poglej Toplota in Strojništvo
Sublimacijska toplota
Sublimacíjska toplòta (tudi specífična sublimacíjska toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do temperature sublimacije, da sublimira, torej da preide v plinsto agregatno stanje.
Poglej Toplota in Sublimacijska toplota
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Toplota in Tališče
Talilna toplota
Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.
Poglej Toplota in Talilna toplota
Taljivost
Taljivost je merilo za količino toplote, ki je potrebna, da se mineral raztali v kroglico, ali da se vsaj zaoblijo njegovi ostri robovi.
Poglej Toplota in Taljivost
Tekoči zrak
Sestava zraka v volumskih % Tekoči zrak je zrak, ohlajen pod visokim tlakom do tako nizke temperature (kriogena temperatura), da kondenzira v bledo modro lahko tekočo tekočino.
Poglej Toplota in Tekoči zrak
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Toplota in Temperatura
Temperatura sublimacije
Temperatúra sublimácije je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku, nižjem od tlaka trojne točke, obenem obstojata trdna in plinasta faza snovi.
Poglej Toplota in Temperatura sublimacije
Termit (kemija)
Termit Termít je zmes finega aluminijevega prahu in železovega (III) oksida (rja) v približnem razmerju 1:3.
Poglej Toplota in Termit (kemija)
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Toplota in Termodinamika
Termodinamski sistem
Termodinámski sistém se termodinamiki imenuje telo ali skupino teles, ki se jih obravnava.
Poglej Toplota in Termodinamski sistem
Termoelektrarna Šoštanj blok 4
Blok 4 je eden od še obratujočih blokov Termoelektrarne Šoštanj.
Poglej Toplota in Termoelektrarna Šoštanj blok 4
Termoelektrarna Toplarna Ljubljana
Toplarna Ljubljana Termoelektrarna Toplarna Ljubljana (kratica TE-TOL) je največja klasična kogeneracija toplote in električne energije po oddani toplotni moči v Sloveniji.
Poglej Toplota in Termoelektrarna Toplarna Ljubljana
Termoelektrični pojav
Têrmoeléktrični pojáv označuje skupino fizikalnih pojavov, pri katerih gre za neposredno pretvorbo temperaturne razlike v električno napetost in obratno.
Poglej Toplota in Termoelektrični pojav
Termogene rastline
Termogene rastline so skupina rastlin, ki so zmožne dvigniti svojo temperaturo nad temperaturo zraka v okolici.
Poglej Toplota in Termogene rastline
Termogenin
Termogenin, razklopitveni protein 1 ali UCP1 je integralni transmembranski protein v notranji membrani mitohondrijev v rjavem maščobnem tkivu.
Poglej Toplota in Termogenin
Termokemija
kemijske spremembe. Ti poskusi so postali temeljni kamen termokemije. Têrmokemíja v termodinamiki in fizikalni kemiji predstavlja študij energijskih sprememb pri kemijskih reakcijah in fizikalnih spremembah, kamor sodita npr.
Poglej Toplota in Termokemija
Termoregulacija
Noj lahko ohranja temperaturo zelo konstantno, čeprav je lahko podnevi zelo vroče, ponoči pa zelo mrzlo. Termoregulacija je sposobnost organizma za ohranjanje telesne temperature v določenih mejah, tudi ob znatno drugačni temperaturi okolja.
Poglej Toplota in Termoregulacija
Toplarna
Toplarna na Danskem Toplárna je proizvodni obrat v katerem se iz goriva proizvaja toplota in električna energija po načelu soproizvodnje.
Poglej Toplota in Toplarna
Toplokrvnost
Toplokŕvna živál je žival s stalno telesno temperaturo, ki načeloma ni odvisna od temperature okolice.
Poglej Toplota in Toplokrvnost
Toplotna črpalka
Toplotna črpalka Toplotna črpalka deluje na podoben princip kot hladilnik.
Poglej Toplota in Toplotna črpalka
Toplotna energija
Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.
Poglej Toplota in Toplotna energija
Toplotna kapaciteta
Toplôtna kapacitéta je toplota, potrebna, da dano telo segrejemo za en kelvin.
Poglej Toplota in Toplotna kapaciteta
Toplotni most
Porazdelitev temperatur na toplotnem mostu Toplotni most je mesto na zunanjem ovoju zgradbe, kjer je bistveno povečano prehajanje toplote, kot posledica nenatančnosti pri načrtovanju in gradnji stavbe.
Poglej Toplota in Toplotni most
Toplotni rezervoar
Toplòtni rezervoár je v termodinamiki idealizirano telo z neskončno veliko toplotno kapaciteto.
Poglej Toplota in Toplotni rezervoar
Toplotni stroj
Toplòtni stròj je termodinamski sistem, ki lahko preide zaporedje sprememb tako, da se vrne v svoje začetno stanje.
Poglej Toplota in Toplotni stroj
Toplotni tok
Toplòtni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote (oznaka Q) preteče na časovno enoto med dvema telesoma v toplotnem stiku.
Poglej Toplota in Toplotni tok
Toplotno izolirani sistem
Toplòtno izolíran sistém v termodinamiki imenujemo termodinamski sistem, ki z okolico ne izmenjuje ne snovi, ne toplote.
Poglej Toplota in Toplotno izolirani sistem
Toplotno ravnovesje
Toplôtno ravnovésje je v termodinamiki tako stanje sistema, pri katerem sistem s časom ne sprejema toplote iz okolice, niti je ne oddaja.
Poglej Toplota in Toplotno ravnovesje
Trajna
Lauren Bacall s trajno Trájna pričeska (tudi (trajna) ondulácija) je način oblikovanja oziroma kodranja suhih ali mokrih las s toploto ali s kemijskimi sredstvi.
Poglej Toplota in Trajna
Transdukcija
V fiziologiji senzorična transdukcija pomeni pretvorbo senzoričnega dražljaja iz ene oblike v drugo (denimo iz svetlobnega, mehaničnega ali kemičnega dražljaja v električni impulz).
Poglej Toplota in Transdukcija
Transformatorsko olje
Ampule za vzorce transformatorskega olja Transformatorsko olje ali izolacijsko olje je po navadi visoko rafinirano mineralno olje, ki je stabilno pri visokih temperaturah in ima odlične električne izolacijske lastnosti.
Poglej Toplota in Transformatorsko olje
Transportni pojav
Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.
Poglej Toplota in Transportni pojav
Trda pšenica
Trda pšenica (znanstveno ime Triticum durum) je posebna vrsta pšenice, ki za rast potrebuje veliko toplote in tla, bogata s hranilnimi snovmi.
Poglej Toplota in Trda pšenica
Trenje
Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.
Poglej Toplota in Trenje
Triglavski ledenik
Triglavski ledenik na razglednici iz leta 1905 Tríglavski ali Triglávski ledeník je danes drugi največji ledenik na ozemlju Slovenije.
Poglej Toplota in Triglavski ledenik
Tropski ciklon
Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.
Poglej Toplota in Tropski ciklon
Varjenje
Varjênje je spajanje dveh ali več delov osnovnega materiala v nerazdružljivo celoto.
Poglej Toplota in Varjenje
Varjenje TIG
Varjenje TIG Varjenje TIG (ang. Tungsten Inert Gas) oz.
Poglej Toplota in Varjenje TIG
Velika rdeča pega
Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.
Poglej Toplota in Velika rdeča pega
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Toplota in Venera
Ventilator
Gospodinjski električni ventilator Ventilator (lat. ventilare, prezračiti) je puhalo, vetrilo, naprava, ki s potiskanjem zraka (ali drugih plinov) ustvarja zračni tok oz.
Poglej Toplota in Ventilator
Ventilatorski konvektor
Stenski ventilatorski konvektor z desnim priklopom Ventilatorski konvektor je preprosta naprava, sestavljena iz hladilnega oziroma grelnega registra ter ventilatorja.
Poglej Toplota in Ventilatorski konvektor
Vezavna energija
V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.
Poglej Toplota in Vezavna energija
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Toplota in Voda
Vodikov peroksid
Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.
Poglej Toplota in Vodikov peroksid
Vodno hlajenje
Vodno hlajene tudi tekočinsko hlajenje je način ohlajanja motorjev ali drugih industrijskih komponent s pomočjo vode (oz. tekočine).
Poglej Toplota in Vodno hlajenje
Vranični prisad
Vranični prisad ali antraks (tudi črni prišč) je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča grampozitivna bakterija Bacillus anthracis, ki tvori spore.
Poglej Toplota in Vranični prisad
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Poglej Toplota in Vrelišče
William Ramsay
Sir William Ramsay, škotski kemik, * 2. oktober 1852, Glasgow, Škotska, † 23. julij 1916, High Wycombe, Buckinghamshire, Anglija.
Poglej Toplota in William Ramsay
William Thomson
Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Poglej Toplota in William Thomson
Zakoni termodinamike
Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.
Poglej Toplota in Zakoni termodinamike
Zaostala napetost
Zaostále napétosti so napetosti, ki ostajajo v telesu, ko so nanje prenehale delovati obremenitve (zunanje sile, padec toplote).
Poglej Toplota in Zaostala napetost
Zaprti sistem
Zapŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki ne izmenjuje snovi z okolico, lahko pa izmenjuje toploto.
Poglej Toplota in Zaprti sistem
Zavora
alt.
Poglej Toplota in Zavora
Zbiralka
1500-amperske zbiralke v razdelilniku za večje poslopje Zbiralka je debel kovinski trak (iz bakra ali aluminija), ki se uporablja kot električni vodnik za povezovanje različnih elementov v elektroenergetskih postrojih.
Poglej Toplota in Zbiralka
Zoran Rant
Zoran Rant, slovenski strojnik in profesor, * 14. september 1904, Ljubljana, † 12. februar 1972, München.
Poglej Toplota in Zoran Rant
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Toplota in Zvezda
2,4-dinitrofenol
2,4-Dinitrofenol ali DNP je zelo strupeni sintetičen derivat fenola, ki deluje kot odklopnik oksidativne fosforilacije v mitohondrijih, zaradi česar se porabljajo rezervne snovi in se sprošča toplota.
Poglej Toplota in 2,4-dinitrofenol
2-metoksietanol
2-metoksietanol (tudi metilglikol) je organska spojina.
Poglej Toplota in 2-metoksietanol
, Energetski stroj, Energetsko strojništvo, Energija, Energijska piramida, Energijski nivo, Entalpija, Entropija (klasična termodinamika), Etanoilbromid, Etanol/Varnostni list, Fizika, Fotokemija, Friedrich Wilhelm Bessel, Gejzir, Germain Henri Hess, Giovanni Battista Donati, Glušnik, Gorenje (kemija), Gorivo, Gostota toplotnega toka, Gustav Robert Kirchhoff, Halogen, Hans Christian Ørsted, Heinrich Rudolf Hertz, Hidronika, Hipertermija, Hitri oplodni reaktor, Hladilni sistem, Hladilni stroj, Hladilno sredstvo, Hlajenje, Integument, Izgube pri ogrevanju, Izobarna sprememba, Izohorna sprememba, Izolacija, Izolacijska zasteklitev, Izotermna sprememba, Izparilna toplota, Izpeljana enota SI, Janez Strnad, Jean-André Deluc, Jedrska cepitev, Jedrska elektrarna, Jedrska energija, Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči, Jedrska podmornica, Jedrski odpadek, Jedrski reaktor, Jeklo, Jo (luna), John Michell, Josiah Willard Gibbs, Joule-Thompsonov pojav, Justus von Liebig, Kalcijev sulfat, Kalijev acesulfam, Kalorija, Kalorimeter, Kalorimetrija, Kemija, Kemijska reakcija, Kinetična teorija plinov, Kjotski protokol, Količina, Kompaktna fluorescentna sijalka, Kondukcija, Konservativna sila, Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Konstruiranje, Konvekcija, Kopenski biotop, Krautov strojniški priročnik, Kroženje ogljika, Kroženje zraka, Krožna sprememba, Lasersko hlajenje, Liofilizacija, Litij, Lockheed F-117, Luciferaza, Luminiscenca, Luna, Mariner 2, Mednarodni sistem enot, Mišica, Mihail Vasiljevič Ostrogradski, Milutin Milanković, Motor motocikla, Motor z notranjim zgorevanjem, Motor z zunanjim zgorevanjem, Motorno olje, Movraž, Mrliška ohladitev, Mrzlica, Najlepši sneženi mož, Naravni toplotni obtok, Naravno okolje, Naseljivi planet, Natrij, Natrijev acetat, Natrijev hidroksid, Natrijeva svetilka, Nekonservativna sila, Nekovina, NFPA 704, Nicolae Ceaușescu, Nobelova nagrada za fiziko, Notranja energija, Obleka, Obnovljivi viri energije, Obnovljivost, Odpadna toplota, Odprti sistem, Ogenj, Ogljikovodik, Oinopid, Oksidacija beta, Onesnaženje, Opeklina, Oplodni reaktor, Ozračje, PACS, Pangea, Paralitična bolezen Franklina D. Roosevelta, Paul Ehrenfest, Peč (kurilna naprava), Pirogen, Pitagorejstvo, Planetarna diferenciacija, Plazma (fizika), Plinsko parna elektrarna, Požar, Požarna odeja, Požarni škropilnik, Popuščanje, Potres v Zagrebu (2020), Poyntingov vektor, Prašičereja, Prašni delci, Prehodni element, Prenos toplote, Primarna energija, Prožni trk, Problem obzorja, Propan, Prstni odtis, Prvi zakon termodinamike, Puščava, Radarski presek, Radiator, Radikalska adicija, Rankinov cikel, Ravnovesje, Ravnovesno stanje (fizika), Raziskovalni reaktor TRIGA, Reaktivna kisikova spojina, Rjavi pajek samotar, Rjavo maščobno tkivo, Rosa, Rudolf Diesel, Rudolf Julius Emmanuel Clausius, Rumfordova medalja, Samuel Pierpont Langley, Sežig odpadkov, Selektivno lasersko sintranje, Sesalci, Seth Barnes Nicholson, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam stavkov S, Silikon, Slanica, Solarni stolp, Sončev veter, Sonoluminiscenca, Soproizvodnja toplote in električne energije, Specifična toplota, Spinozaver, Statistična fizika, Statistična vsota, Stefan-Boltzmannov zakon, Stefanova naloga, Sterilizacija (mikrobiologija), Stisljivost, Strojništvo, Sublimacijska toplota, Tališče, Talilna toplota, Taljivost, Tekoči zrak, Temperatura, Temperatura sublimacije, Termit (kemija), Termodinamika, Termodinamski sistem, Termoelektrarna Šoštanj blok 4, Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, Termoelektrični pojav, Termogene rastline, Termogenin, Termokemija, Termoregulacija, Toplarna, Toplokrvnost, Toplotna črpalka, Toplotna energija, Toplotna kapaciteta, Toplotni most, Toplotni rezervoar, Toplotni stroj, Toplotni tok, Toplotno izolirani sistem, Toplotno ravnovesje, Trajna, Transdukcija, Transformatorsko olje, Transportni pojav, Trda pšenica, Trenje, Triglavski ledenik, Tropski ciklon, Varjenje, Varjenje TIG, Velika rdeča pega, Venera, Ventilator, Ventilatorski konvektor, Vezavna energija, Voda, Vodikov peroksid, Vodno hlajenje, Vranični prisad, Vrelišče, William Ramsay, William Thomson, Zakoni termodinamike, Zaostala napetost, Zaprti sistem, Zavora, Zbiralka, Zoran Rant, Zvezda, 2,4-dinitrofenol, 2-metoksietanol.