Hitreje kot brskalnik!
121 odnosi: Abbejev refraktometer, Abbejevo število, Adaptivna optika, Akustooptični pojav, Aluminat, Aluminijev fluorid, Augustin Louis Cauchy, Češko steklo, Barijev fluorid, Bitovnit, Brewstrov kot, Brezrazsežna količina, Bronzit, Cirkon, Clausius-Mossottijeva zveza, Diamant, Dišavno olje, Dielektričnost, Dioptrija, Disperzija (optika), Dvolomnost, Dvoosni mineral, Elektrooptični pojav, Elipsometrija, Enoosni mineral, Ernst Karl Abbe, Evanescentno polje, Fajalit, Fatamorgana, Faza snovi, Fermatovo načelo, Fotoaparat, Fotonski kristal, Fraunhoferjeve črte, Fresnelove enačbe, Geometrijska optika, Germanijev(IV) oksid, Granat, Halo (optika), Hamozit, Interferometrija, Jean Bernard Léon Foucault, Joseph von Fraunhofer, Kalcit, Kemija, Kerrov pojav, Klinocojzit, Kositrov dioksid, Kot 2V, Kotna ločljivost, ..., Kremenčevo steklo, Kriolit, Kristalna struktura, Kromatična aberacija, Kronsko steklo, Lantan, Leča (optika), Levcit, Ločljivost mikroskopa, Lom svetlobe, Lomni zakon, Magnetno-optični Kerrov pojav, Malahit, Marian Smoluchowski, Mavrica, Metamaterial, Meter, Miejevo sipanje, Mikroskop, Nelinearna optika, Numerična apertura, Očesce, Odboj, Optična aktivnost, Optična indikatrisa, Optična napaka, Optična pinceta, Optična prizma, Optično podvajanje frekvenc, Optično vlakno, Organska kemija, Otto Schott, Parametrično ojačevanje, Parhelij, Pierre de Fermat, Pierre Louis Dulong, Plagioklaz, Pockelsov pojav, Pojav Čerenkova, Pojav Goos-Hänchenove, Polarizator, Polprevodniški laser, Popolni odboj, Rayleighovo sipanje, Refraktometer, Refraktometrija, Seznam fizikalnih vsebin, Sfalerit, Sferna aberacija, Sijaj (mineralogija), Silicijev dioksid, Silvin (mineral), Soliton, Steklo, Steklovina, Svinčev(II) oksid, Tanka leča, Tekoči kristal, Titanit, Triklorofluorometan, Turkiz, Uklon, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Valovna dolžina, Variacijski račun, Verdetova konstanta, Vidni spekter, Viktor Georgijevič Veselago, Voda, Willebrord Snell van Royen, Zeleni blisk. Razširi indeks (71 več) »
Abbejev refraktometer
Abbejev refraktometer s temperaturno nadzorovanimi prizmami Abbejev refraktometer je fizikalna merilna priprava za točno merjenje lomnega količnika.
Novo!!: Lomni količnik in Abbejev refraktometer · Poglej več »
Abbejevo število
lomnih količnikov za kremenčevo steklo SF-11 (zgornja krivulja), borosilikatno steklo BK-7 (srednja krivulja) in kvarčno steklo (lomljena krivulja). človeškega očesa je omejena z Abbejevima številoma referenčnih valovnih dolžin 486,1 nm (modro) in 656,3 nm (rdeče) Schottove črkovno-številčne šestmestne kode za stekla, ki kažejo njihovo sestavo in lego na diagramu. language.
Novo!!: Lomni količnik in Abbejevo število · Poglej več »
Adaptivna optika
zrcali, ki imajo spremenljivo površino. Vpadajoče valovno čelo vsebuje motnje, ki se pri odboju na zrcalu odstranijo. Površina zrcala se pri tem prilagaja motnjam tako, da nastane po odboju valovno čelo, ki ima zelo malo motenj Shack-Hartmanovega senzorja valovnega čela. Valovno čelo z motnjami pada na vrsto majhnih leč. Od naklona valovnega čela je odvisen nastanek slike na detektorjih. Kot izhod nastane signal, ki ga s pomočjo hitrega računalnika uporabimo za krmiljenje oblike površine ogledala v astronomskem teleskopu. Negativ slike zvezde posnet s teleskopom. Levi del kaže posnetek v počasnem gibanju, če ni vključena adaptivna optika. Desni del kaže posnetek iste zvezde (tudi film v počasnem gibanju) z vključeno adaptivno optiko. Slika zvezde je mnogo boljša, ker je manj utipanja. Slika zvezde se še vedno rahlo spreminja, vendar je to spreminjanje mnogo manj opazno. Adaptivna optika ali prilagodljiva optika je tehnologija, ki v realnem času omogoča popravke valovnega čela elektromagnetnega valovanja s pomočjo ogledala, ki ima spremenljivo površino, ali z uporabo snovi s spremenljivim lomnim količnikom.
Novo!!: Lomni količnik in Adaptivna optika · Poglej več »
Akustooptični pojav
Uklonska slika s prikazom akustooptičnega pojava Akustooptični pojav je fizikalni pojav, pri katerem interagirata svetloba in zvok.
Novo!!: Lomni količnik in Akustooptični pojav · Poglej več »
Aluminat
Tetrahidroksoaluminatni ion Aluminat je spojina, ki vsebuje aluminijev oksoanion.
Novo!!: Lomni količnik in Aluminat · Poglej več »
Aluminijev fluorid
Aluminijev fluorid je kemijska spojina s formulo AlF3.
Novo!!: Lomni količnik in Aluminijev fluorid · Poglej več »
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Novo!!: Lomni količnik in Augustin Louis Cauchy · Poglej več »
Češko steklo
Češki vrč, proizveden v steklarni L. Moser & Söhne v Karlovyh Varyh okoli leta 1900 Češko steklo, imenovano tudi češki kristal, je steklo, ki ga proizvajajo na Češkem in v češki Šleziji.
Novo!!: Lomni količnik in Češko steklo · Poglej več »
Barijev fluorid
Barijev fluorid je trdna spojina barija in fluora s kemijsko formulo BaF2, ki tvori prozorne kristale.
Novo!!: Lomni količnik in Barijev fluorid · Poglej več »
Bitovnit
Bitovnit je precej redek mineral iz niza plagioklazov, ki tvorijo zvezen niz trdnih raztopin od čistega albita (NaAlSi3O8) do čistenga anortita (CaAl2Si2O8).
Novo!!: Lomni količnik in Bitovnit · Poglej več »
Brewstrov kot
Polarizacija svetlobe, ki pade na mejo dveh sredstev pod Brewstrovim kotom. Brewstrov kot (tudi kot polarizacije) je vpadni kot pri katerem je odbita svetloba, ki se je odbila na meji dveh sredstev popolnoma linearno polarizirana v ravnini, ki je pravokotna na vpadno ravnino.
Novo!!: Lomni količnik in Brewstrov kot · Poglej več »
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Novo!!: Lomni količnik in Brezrazsežna količina · Poglej več »
Bronzit
Bronzit je magnezijev železov silikat s kemijsko formulo (Mg,Fe)2.
Novo!!: Lomni količnik in Bronzit · Poglej več »
Cirkon
Cirkon in njegova rumena različica hiacint sta cirkonijeva silikatna minerala, ki spadata med neosilikate.
Novo!!: Lomni količnik in Cirkon · Poglej več »
Clausius-Mossottijeva zveza
Clausius-Mossottijeva zvéza podaja povezavo med makroskopsko dielektričnostjo in molekulsko polarizabilnostjo pri elektronski polarizaciji nepolarnih molekul: Pri tem je ε dielektričnost, n število molekul na enoto prostornine in α molekulska polarizabilnost.
Novo!!: Lomni količnik in Clausius-Mossottijeva zveza · Poglej več »
Diamant
Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).
Novo!!: Lomni količnik in Diamant · Poglej več »
Dišavno olje
Dišávna ólja, tudi etêrična ólja so kapljevine oljnega videza in otipa z izrazitim vonjem.
Novo!!: Lomni količnik in Dišavno olje · Poglej več »
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Novo!!: Lomni količnik in Dielektričnost · Poglej več »
Dioptrija
Dioptrija (tudi lomnost, oznaka D) je merska enota (oznaka dpt) za merjenje optične moči leč in ukrivljenih zrcal.
Novo!!: Lomni količnik in Dioptrija · Poglej več »
Disperzija (optika)
mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.
Novo!!: Lomni količnik in Disperzija (optika) · Poglej več »
Dvolomnost
Vstopni žarek se razcepi na dva dela: redni in izredni žarek, ki sta polarizirana (redni žarek parvokotno na os simetrije, izredni žarek pa vzporedno z osjo simetrije). Opomba:Smer optične osi se ne ujema z robovi prikazane kocke. Dvolomnost na kalcitu. Dvolomnost ali dvojna refrakcija je pojav v katerem se pri prehodu skozi nekatere anizotropne snovi, žarek razdeli na dva žarka.
Novo!!: Lomni količnik in Dvolomnost · Poglej več »
Dvoosni mineral
Dvoosni minerali so vsi minerali, ki kristalizirajo v ortorombskem, monoklinskem ali triklinskem kristalnem sistemu.
Novo!!: Lomni količnik in Dvoosni mineral · Poglej več »
Elektrooptični pojav
Elektrooptični pojav je fizikalni pojav, pri katerem pride do spremembe lomnega količnika snovi v statičnem ali počasi se spreminjajočem zunanjem električnem polju.
Novo!!: Lomni količnik in Elektrooptični pojav · Poglej več »
Elipsometrija
500x500px Elipsometríja je ena najbolj točnih nedestruktivnih optičnih metod za določanje optičnih značilnosti tankih plasti ali vrhnih slojev večplastnih snovi.
Novo!!: Lomni količnik in Elipsometrija · Poglej več »
Enoosni mineral
Enoosni minerali so razred anizotropnih mineralov, v katerega spadajo vsi minerali, ki kristalizirajo v tetragonalnih in heksagonalnih kristalnih sistemih.
Novo!!: Lomni količnik in Enoosni mineral · Poglej več »
Ernst Karl Abbe
Ernst Karl Abbe, nemški fizik, optik, poslovnež, in družbeni reformator, * 23. januar 1840, Eisenach, vojvodina Veliko Saška-Weimar-Eisenach, † 14. januar 1905, Jena, Nemčija.
Novo!!: Lomni količnik in Ernst Karl Abbe · Poglej več »
Evanescentno polje
Evanescentno polje je nihajoče električno, magnetno ali katero drugo polje, katerega intenziteta v vsaj eni dimenziji brez absorpcije pojema eksponentno z oddaljenostjo od izvora polja.
Novo!!: Lomni količnik in Evanescentno polje · Poglej več »
Fajalit
Fajalit (Fe2SiO4) je z železom bogat končni član olivinske vrste.
Novo!!: Lomni količnik in Fajalit · Poglej več »
Fatamorgana
Fatamorgana ob obali Norveške Fatamorgana v severni Sahari Fátamorgána (tudi fáta morgána) ali zráčno zrcáljenje je optični pojav, ki nastane ob velikih temperaturnih razlikah in s tem razlikah v gostoti posameznih zračnih plasti.
Novo!!: Lomni količnik in Fatamorgana · Poglej več »
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Novo!!: Lomni količnik in Faza snovi · Poglej več »
Fermatovo načelo
Fermatovo načelo (tudi načelo najmanjšega časa) pravi, da svetloba v poljubnem sredstvu od ene do druge točke potuje po najkrajši poti oziroma tako, da za pot porabi najmanj časa.
Novo!!: Lomni količnik in Fermatovo načelo · Poglej več »
Fotoaparat
Fótoaparát (okrajšava za fotográfski aparát) ali fotográfska kámera (okrajšano kámera, iz angleškega izraza camera), je naprava za zajemanje svetlobe, ki ima na enem koncu objektiv za ustvarjanje svetlobne slike, na nasprotnem pa enoto za njeno shranjevanje.
Novo!!: Lomni količnik in Fotoaparat · Poglej več »
Fotonski kristal
Naravna, periodična mikrostruktura opala v tej zapestnici je odgovorna za njegovo mavrično barvo. V resnici je to naravni fotonski kristal, čeprav nima celotnega fotonskega prepovedanega pasu. Fotónski kristali so snovi, katerih lomni količnik se periodično spreminja.
Novo!!: Lomni količnik in Fotonski kristal · Poglej več »
Fraunhoferjeve črte
page.
Novo!!: Lomni količnik in Fraunhoferjeve črte · Poglej več »
Fresnelove enačbe
Amplituda odbitega in prepuščenega vala. Fresnelove enačbe opisujejo obnašanje svetlobe (elektromagnetnega valovanja) na prehodu med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.
Novo!!: Lomni količnik in Fresnelove enačbe · Poglej več »
Geometrijska optika
Geometríjska óptika je področje optike, ki svetlobo obravnava kot žarke.
Novo!!: Lomni količnik in Geometrijska optika · Poglej več »
Germanijev(IV) oksid
Germanijev(IV) oksid, germanijev dioksid ali germanijev oksid je anorganska spojina s formulo GeO2.
Novo!!: Lomni količnik in Germanijev(IV) oksid · Poglej več »
Granat
Granati so skupina silikatnih mineralov s splošno formulo X3Y23.
Novo!!: Lomni količnik in Granat · Poglej več »
Halo (optika)
Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja.
Novo!!: Lomni količnik in Halo (optika) · Poglej več »
Hamozit
Hamozit je manj pogost mineral iz razreda plastnatih silikatov s kemijsko formulo (Fe2+,Mg,Fe3+)5Al in Fe2+ končni člen niza trdnih raztopin kloritne skupine.
Novo!!: Lomni količnik in Hamozit · Poglej več »
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Novo!!: Lomni količnik in Interferometrija · Poglej več »
Jean Bernard Léon Foucault
Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.
Novo!!: Lomni količnik in Jean Bernard Léon Foucault · Poglej več »
Joseph von Fraunhofer
Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.
Novo!!: Lomni količnik in Joseph von Fraunhofer · Poglej več »
Kalcit
Kalcit je karbonatni mineral in najbolj stabilen polimorf kalcijevega karbonata (CaCO3).
Novo!!: Lomni količnik in Kalcit · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Lomni količnik in Kemija · Poglej več »
Kerrov pojav
Kerrov pojav je elektroooptični pojav, ki se kaže v tem, da je lomni količnik sredstva odvisen od zunanjega električnega polja.
Novo!!: Lomni količnik in Kerrov pojav · Poglej več »
Klinocojzit
Klinocojzit je kalcijev aluminijev silikat s kemijsko formulo Ca2Al3.
Novo!!: Lomni količnik in Klinocojzit · Poglej več »
Kositrov dioksid
Kositrov dioksid, kositrov(IV) oksid ali staní oksid je anorganska spojina s formulo SnO2.
Novo!!: Lomni količnik in Kositrov dioksid · Poglej več »
Kot 2V
Kot 2V je ostri kot med optičnima osema.
Novo!!: Lomni količnik in Kot 2V · Poglej več »
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Novo!!: Lomni količnik in Kotna ločljivost · Poglej več »
Kremenčevo steklo
Kremenčevo steklo (tudi flintovo steklo iz angleške besede flint, kar pomeni kremen, tudi svinčevo steklo) je steklo s precej visoko vsebnostjo svinčevega oksida.
Novo!!: Lomni količnik in Kremenčevo steklo · Poglej več »
Kriolit
Kriolit (Na3AlF6, natrijev heksafluorido aluminat) je mineral, ki je v naravi zelo redek.
Novo!!: Lomni količnik in Kriolit · Poglej več »
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Novo!!: Lomni količnik in Kristalna struktura · Poglej več »
Kromatična aberacija
Primer kromatične aberacije. Zgornja slika ima minimalno kromatično aberacijo, spodnja pa veliko Kromatična aberacija ali zarisba je optična napaka, ki se pojavi na fotografijah zaradi različnega loma svetlobe posameznih valovnih dolžin.
Novo!!: Lomni količnik in Kromatična aberacija · Poglej več »
Kronsko steklo
Kronsko steklo je vrsta stekla, ki se uporablja za izdelavo leč in ostalih optičnih naprav.
Novo!!: Lomni količnik in Kronsko steklo · Poglej več »
Lantan
Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.
Novo!!: Lomni količnik in Lantan · Poglej več »
Leča (optika)
Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.
Novo!!: Lomni količnik in Leča (optika) · Poglej več »
Levcit
Levcit je kalijev aluminijev tektosilikat s kemijsko formulo K. Kristali imajo obliko kubičnega eikozitetraedra, vendar niso optično izotropni in so zato psevdo kubični.
Novo!!: Lomni količnik in Levcit · Poglej več »
Ločljivost mikroskopa
Ločljívost mikroskòpa (oznake r, R, d) je določena kot najmanjša razdalja med točkama (točkovnima viroma), ki se ju v idealnih pogojih še razloči kot dve točki.
Novo!!: Lomni količnik in Ločljivost mikroskopa · Poglej več »
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Novo!!: Lomni količnik in Lom svetlobe · Poglej več »
Lomni zakon
Lòmni zákon v optiki govori o lomu valovanja ob prehodu čez mejo med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.
Novo!!: Lomni količnik in Lomni zakon · Poglej več »
Magnetno-optični Kerrov pojav
Magnetno-optični Kerrov pojav (tudi MOKE) je eden izmed magnetno-optičnih pojavov.
Novo!!: Lomni količnik in Magnetno-optični Kerrov pojav · Poglej več »
Malahit
Malahit (grško malakos - slez) je mineral bakrovega hidroksi karbonata in spada v 5.
Novo!!: Lomni količnik in Malahit · Poglej več »
Marian Smoluchowski
Marian Smoluchowski (Marian Ritter von Smolan Smoluchowski), poljski fizik in planinec, * 28. maj 1872, Vorderbrühl pri Dunaju, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 5. september 1917, Krakov, Poljska.
Novo!!: Lomni količnik in Marian Smoluchowski · Poglej več »
Mavrica
Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.
Novo!!: Lomni količnik in Mavrica · Poglej več »
Metamaterial
nm, perioda strukture pa približno 1000 nm. Metamateriál je umetno ustvarjena snov z nenavadnimi fizikalnimi lastnosti, ki jih ne najdemo v naravi.
Novo!!: Lomni količnik in Metamaterial · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: Lomni količnik in Meter · Poglej več »
Miejevo sipanje
Miejevo sipanje je elastično sipanje svetlobe na delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino vpadne svetlobe.
Novo!!: Lomni količnik in Miejevo sipanje · Poglej več »
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Novo!!: Lomni količnik in Mikroskop · Poglej več »
Nelinearna optika
Nelinearna optika se ukvarja s proučevanjem optičnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od električne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveč vsebuje tudi višje potence.
Novo!!: Lomni količnik in Nelinearna optika · Poglej več »
Numerična apertura
Numerična apertura (NA) optičnega sistema je brezrazsežna količina, ki označuje obseg kotov, pod katerimi lahko sistem sprejme ali odda svetlobo.
Novo!!: Lomni količnik in Numerična apertura · Poglej več »
Očesce
Tri očesca na vrhu glave ose Očesce (množina ocelli) je tip čutilnega organa za vid, preprosta oblika očesa, ki jo sestavlja s prozorno tekočino napolnjena in pokrita očesna votlina.
Novo!!: Lomni količnik in Očesce · Poglej več »
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Novo!!: Lomni količnik in Odboj · Poglej več »
Optična aktivnost
Optična aktivnost ali optična sučnost je sukanje ravnine linearno polarizirane svetlobe glede na smer njenega gibanja pri prehodu skozi optično aktive snovi.
Novo!!: Lomni količnik in Optična aktivnost · Poglej več »
Optična indikatrisa
Optična indikatrisa (tudi elipsoid lomnega količnika) prikazuje velikost lomnega količnika v mineralu v različnih smereh.
Novo!!: Lomni količnik in Optična indikatrisa · Poglej več »
Optična napaka
Optična napaka (tudi napaka optičnih naprav) ali optična aberacija je vsaka optična napaka, ki povzroči nastanek nepravilnih slik v optičnih napravah.
Novo!!: Lomni količnik in Optična napaka · Poglej več »
Optična pinceta
Optična pinceta (tudi laserska pinceta ali optična past) je naprava za natančno premikanje in držanje majhnih delcev (tipično velikosti mikrometra).
Novo!!: Lomni količnik in Optična pinceta · Poglej več »
Optična prizma
žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.
Novo!!: Lomni količnik in Optična prizma · Poglej več »
Optično podvajanje frekvenc
Optično podvajanje frekvenc je nelinearen optični pojav, pri katerem na snov svetimo s svetlobo s frekvenco \omega, iz snovi pa dobimo tudi svetlobo z dvakratno frekvenco 2\omega oz.
Novo!!: Lomni količnik in Optično podvajanje frekvenc · Poglej več »
Optično vlakno
Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.
Novo!!: Lomni količnik in Optično vlakno · Poglej več »
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Novo!!: Lomni količnik in Organska kemija · Poglej več »
Otto Schott
Friedrich Otto Schott, nemški kemik, * 17. december 1851, Witten, † 27. avgust 1935, Jena.
Novo!!: Lomni količnik in Otto Schott · Poglej več »
Parametrično ojačevanje
Optično parametrično ojačevanje (OPA, angl. amplification) je pojav, ko se svetlobni signal, ki potuje skozi nelinearni kristal, ojača.
Novo!!: Lomni količnik in Parametrično ojačevanje · Poglej več »
Parhelij
haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).
Novo!!: Lomni količnik in Parhelij · Poglej več »
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Novo!!: Lomni količnik in Pierre de Fermat · Poglej več »
Pierre Louis Dulong
Pierre Louis Dulong, francoski fizik in kemik, * 12. februar 1785, Rouen, Francija, † 19. julij 1838, Pariz, Francija.
Novo!!: Lomni količnik in Pierre Louis Dulong · Poglej več »
Plagioklaz
Mikrofotografija kristala plagioklaza v prečno polarizirani svetlobi: kristal ima izrazite pasove, ki so posledica polisintetskega dvojčičenja Plagioklaz je naziv serije triklinskih glinencev s končnima členoma albitom (NaAlSi3O8) in anortitom (CaAl2Si2O8).
Novo!!: Lomni količnik in Plagioklaz · Poglej več »
Pockelsov pojav
Pockelsov pojav (po nemškem fiziku Friedrichu Carlu Alwinu Pockelsu, ki je pojav preučeval leta 1893) je linearni elektrooptični pojav, pri katerem je lomni količnik sredstva odvisen od zunanjega električnega polja.
Novo!!: Lomni količnik in Pockelsov pojav · Poglej več »
Pojav Čerenkova
jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.
Novo!!: Lomni količnik in Pojav Čerenkova · Poglej več »
Pojav Goos-Hänchenove
Potek žarkov pri premiku Goos-Hänchenove Premik Goos-Hänchenove za končno ravninsko elektromagnetno valovanje na meji dveh optičnih snovi, slika M. V. Sentjabovoj, Katedra za fotoniko in lasersko tehnologijo, IFO IIFiRE, Sibirska federalna univerza (SFU/SibFU) Pojav Goos-Hänchenove (tudi premik Goos-Hänchenove) je optični pojav v katerem linearno polarizirana svetloba doživi premik vzdolž odbojne površine na kateri se popolno odbije.
Novo!!: Lomni količnik in Pojav Goos-Hänchenove · Poglej več »
Polarizator
Polarizator je optična naprava, ki žarek elektromagnetnega valovanja z nedoločeno ali mešano polarizacijo spremeni v žarek z določeno polarizacijo.
Novo!!: Lomni količnik in Polarizator · Poglej več »
Polprevodniški laser
Polprevodniški laser Pólprevódniški láser (tudi diódni láser ali láserska dióda) je laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo polprevodnik.
Novo!!: Lomni količnik in Polprevodniški laser · Poglej več »
Popolni odboj
Popólni odbòj ali totálni odbòj je optični pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim sredstvom v celoti odbije, če je vpadni kot večji od mejnega kota.
Novo!!: Lomni količnik in Popolni odboj · Poglej več »
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Novo!!: Lomni količnik in Rayleighovo sipanje · Poglej več »
Refraktometer
ročni refraktometer Abbejev refraktometer Refraktométer je fizikalna merilna priprava za merjenje lomnega količnika.
Novo!!: Lomni količnik in Refraktometer · Poglej več »
Refraktometrija
Refraktometrija je fizikalna analizna metoda merjenja lomnega količnika snovi.
Novo!!: Lomni količnik in Refraktometrija · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Lomni količnik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Sfalerit
Sfalerit ((Zn,Fe)S) je cinkov železov sulfidni mineral in najpomembnejša cinkova ruda.
Novo!!: Lomni količnik in Sfalerit · Poglej več »
Sferna aberacija
Sferna aberacija (spodnja slika) in potek žarkov pri idealni leči (brez sferne aberacije) (zgornja slika) pri zbiralni leči. Sferna aberacija je napaka, ki se pojavlja na optičnih napravah.
Novo!!: Lomni količnik in Sferna aberacija · Poglej več »
Sijaj (mineralogija)
Sijaj je opis načina, kako se svetloba odbija od sveže površine kristala, minerala ali kamnine.
Novo!!: Lomni količnik in Sijaj (mineralogija) · Poglej več »
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Novo!!: Lomni količnik in Silicijev dioksid · Poglej več »
Silvin (mineral)
Silvin je naravna mineralna oblika kalijevega klorida (KCl).
Novo!!: Lomni količnik in Silvin (mineral) · Poglej več »
Soliton
Solitón je val, ki po mediju potuje s konstantno hitrostjo in nespremenjeno obliko.
Novo!!: Lomni količnik in Soliton · Poglej več »
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Novo!!: Lomni količnik in Steklo · Poglej več »
Steklovina
Steklovína (lat. corpus vitreum) je steklasta, prozorna substanca v očesu za lečo.
Novo!!: Lomni količnik in Steklovina · Poglej več »
Svinčev(II) oksid
Svinčev(II) oksid, svinčev oksid ali svinčev monoksid je anorganska spojina s formulo PbO.
Novo!!: Lomni količnik in Svinčev(II) oksid · Poglej več »
Tanka leča
Tanka leča je leča, katere debelina je zanemarljiva v primerjavi z njeno goriščno razdaljo.
Novo!!: Lomni količnik in Tanka leča · Poglej več »
Tekoči kristal
Prikaz neurejenosti v smereh pri tekoči fazi. V kristalni fazi so molekule urejene tako, da tvorijo kristalno mrežo. Tekóči kristál je agregatno stanje, ki kaže lastnosti tekočin in kristalov.
Novo!!: Lomni količnik in Tekoči kristal · Poglej več »
Titanit
Titanít ali sfen (iz grškega σφηνώ - klin) je kalcijev titanov neosilikatni mineral s kemijsko formulo CaTi.
Novo!!: Lomni količnik in Titanit · Poglej več »
Triklorofluorometan
Triklorofluorometan poznan tudi pod imenom Freon-11, CFC-11 ali R-11 spada med CFC pline.
Novo!!: Lomni količnik in Triklorofluorometan · Poglej več »
Turkiz
Turkiz je neprozoren modrozelen fosfatni mineral s primesmi bakra in aluminija s kemijsko formulo CuAl6(PO4)4(OH)8•4H2O.
Novo!!: Lomni količnik in Turkiz · Poglej več »
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot. Uklon ali difrakcija je širjenje valov (elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin, valovanje na vodi ali v zraku) v področje sence.
Novo!!: Lomni količnik in Uklon · Poglej več »
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Novo!!: Lomni količnik in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Novo!!: Lomni količnik in Valovna dolžina · Poglej več »
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Novo!!: Lomni količnik in Variacijski račun · Poglej več »
Verdetova konstanta
Verdetova konstanta je optična konstanta, ki določa velikost Faradayevega pojava.
Novo!!: Lomni količnik in Verdetova konstanta · Poglej več »
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Novo!!: Lomni količnik in Vidni spekter · Poglej več »
Viktor Georgijevič Veselago
Viktor Georgijevič Veselago, ruski fizik, * 13. junij 1929, Ukrajinska SSR, Sovjetska zveza, † 15. september 2018.
Novo!!: Lomni količnik in Viktor Georgijevič Veselago · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Lomni količnik in Voda · Poglej več »
Willebrord Snell van Royen
Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.
Novo!!: Lomni količnik in Willebrord Snell van Royen · Poglej več »
Zeleni blisk
San Franciscu Zeleni blisk je optični pojav, ki nastane tik po sončnem zahodu in tik pred sončnim vzhodom, če so v ozračju primerni pogoji.
Novo!!: Lomni količnik in Zeleni blisk · Poglej več »
Preusmerja sem:
Refrakcijski indeks, Refraktivni indeks.
