Kazalo
121 odnosi: Abbejev refraktometer, Abbejevo število, Adaptivna optika, Akustooptični pojav, Aluminat, Aluminijev fluorid, Augustin Louis Cauchy, Češko steklo, Barijev fluorid, Bitovnit, Brewstrov kot, Brezrazsežna količina, Bronzit, Cirkon, Clausius-Mossottijeva zveza, Diamant, Dišavno olje, Dielektričnost, Dioptrija, Disperzija (optika), Dvolomnost, Dvoosni mineral, Elektrooptični pojav, Elipsometrija, Enoosni mineral, Ernst Karl Abbe, Evanescentno polje, Fajalit, Fatamorgana, Faza snovi, Fermatovo načelo, Fotoaparat, Fotonski kristal, Fraunhoferjeve črte, Fresnelove enačbe, Geometrijska optika, Germanijev(IV) oksid, Granat, Halo (optika), Hamozit, Interferometrija, Jean Bernard Léon Foucault, Joseph von Fraunhofer, Kalcit, Kemija, Kerrov pojav, Klinocojzit, Kositrov dioksid, Kot 2V, Kotna ločljivost, ... Razširi indeks (71 več) »
Abbejev refraktometer
Abbejev refraktometer s temperaturno nadzorovanimi prizmami Abbejev refraktometer je fizikalna merilna priprava za točno merjenje lomnega količnika.
Poglej Lomni količnik in Abbejev refraktometer
Abbejevo število
lomnih količnikov za kremenčevo steklo SF-11 (zgornja krivulja), borosilikatno steklo BK-7 (srednja krivulja) in kvarčno steklo (lomljena krivulja). človeškega očesa je omejena z Abbejevima številoma referenčnih valovnih dolžin 486,1 nm (modro) in 656,3 nm (rdeče) Schottove črkovno-številčne šestmestne kode za stekla, ki kažejo njihovo sestavo in lego na diagramu.
Poglej Lomni količnik in Abbejevo število
Adaptivna optika
zrcali, ki imajo spremenljivo površino. Vpadajoče valovno čelo vsebuje motnje, ki se pri odboju na zrcalu odstranijo. Površina zrcala se pri tem prilagaja motnjam tako, da nastane po odboju valovno čelo, ki ima zelo malo motenj Shack-Hartmanovega senzorja valovnega čela. Valovno čelo z motnjami pada na vrsto majhnih leč.
Poglej Lomni količnik in Adaptivna optika
Akustooptični pojav
Uklonska slika s prikazom akustooptičnega pojava Akustooptični pojav je fizikalni pojav, pri katerem interagirata svetloba in zvok.
Poglej Lomni količnik in Akustooptični pojav
Aluminat
Tetrahidroksoaluminatni ion Aluminat je spojina, ki vsebuje aluminijev oksoanion.
Poglej Lomni količnik in Aluminat
Aluminijev fluorid
Aluminijev fluorid je kemijska spojina s formulo AlF3.
Poglej Lomni količnik in Aluminijev fluorid
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Lomni količnik in Augustin Louis Cauchy
Češko steklo
Češki vrč, proizveden v steklarni L. Moser & Söhne v Karlovyh Varyh okoli leta 1900 Češko steklo, imenovano tudi češki kristal, je steklo, ki ga proizvajajo na Češkem in v češki Šleziji.
Poglej Lomni količnik in Češko steklo
Barijev fluorid
Barijev fluorid je trdna spojina barija in fluora s kemijsko formulo BaF2, ki tvori prozorne kristale.
Poglej Lomni količnik in Barijev fluorid
Bitovnit
Bitovnit je precej redek mineral iz niza plagioklazov, ki tvorijo zvezen niz trdnih raztopin od čistega albita (NaAlSi3O8) do čistenga anortita (CaAl2Si2O8).
Poglej Lomni količnik in Bitovnit
Brewstrov kot
Polarizacija svetlobe, ki pade na mejo dveh sredstev pod Brewstrovim kotom. Brewstrov kot (tudi kot polarizacije) je vpadni kot pri katerem je odbita svetloba, ki se je odbila na meji dveh sredstev popolnoma linearno polarizirana v ravnini, ki je pravokotna na vpadno ravnino.
Poglej Lomni količnik in Brewstrov kot
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Poglej Lomni količnik in Brezrazsežna količina
Bronzit
Bronzit je magnezijev železov silikat s kemijsko formulo (Mg,Fe)2.
Poglej Lomni količnik in Bronzit
Cirkon
Cirkon in njegova rumena različica hiacint sta cirkonijeva silikatna minerala, ki spadata med neosilikate.
Poglej Lomni količnik in Cirkon
Clausius-Mossottijeva zveza
Clausius-Mossottijeva zvéza podaja povezavo med makroskopsko dielektričnostjo in molekulsko polarizabilnostjo pri elektronski polarizaciji nepolarnih molekul: Pri tem je ε dielektričnost, n število molekul na enoto prostornine in α molekulska polarizabilnost.
Poglej Lomni količnik in Clausius-Mossottijeva zveza
Diamant
Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).
Poglej Lomni količnik in Diamant
Dišavno olje
Dišávna ólja, tudi etêrična ólja so kapljevine oljnega videza in otipa z izrazitim vonjem.
Poglej Lomni količnik in Dišavno olje
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Poglej Lomni količnik in Dielektričnost
Dioptrija
Dioptrija (tudi lomnost, oznaka D) je merska enota (oznaka dpt) za merjenje optične moči leč in ukrivljenih zrcal.
Poglej Lomni količnik in Dioptrija
Disperzija (optika)
mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.
Poglej Lomni količnik in Disperzija (optika)
Dvolomnost
Vstopni žarek se razcepi na dva dela: redni in izredni žarek, ki sta polarizirana (redni žarek parvokotno na os simetrije, izredni žarek pa vzporedno z osjo simetrije). Opomba:Smer optične osi se ne ujema z robovi prikazane kocke. Dvolomnost na kalcitu. Dvolomnost ali dvojna refrakcija je pojav v katerem se pri prehodu skozi nekatere anizotropne snovi, žarek razdeli na dva žarka.
Poglej Lomni količnik in Dvolomnost
Dvoosni mineral
Dvoosni minerali so vsi minerali, ki kristalizirajo v ortorombskem, monoklinskem ali triklinskem kristalnem sistemu.
Poglej Lomni količnik in Dvoosni mineral
Elektrooptični pojav
Elektrooptični pojav je fizikalni pojav, pri katerem pride do spremembe lomnega količnika snovi v statičnem ali počasi se spreminjajočem zunanjem električnem polju.
Poglej Lomni količnik in Elektrooptični pojav
Elipsometrija
500x500px Elipsometríja je ena najbolj točnih nedestruktivnih optičnih metod za določanje optičnih značilnosti tankih plasti ali vrhnih slojev večplastnih snovi.
Poglej Lomni količnik in Elipsometrija
Enoosni mineral
Enoosni minerali so razred anizotropnih mineralov, v katerega spadajo vsi minerali, ki kristalizirajo v tetragonalnih in heksagonalnih kristalnih sistemih.
Poglej Lomni količnik in Enoosni mineral
Ernst Karl Abbe
Ernst Karl Abbe, nemški fizik, optik, poslovnež, in družbeni reformator, * 23. januar 1840, Eisenach, vojvodina Veliko Saška-Weimar-Eisenach, † 14. januar 1905, Jena, Nemčija.
Poglej Lomni količnik in Ernst Karl Abbe
Evanescentno polje
Evanescentno polje je nihajoče električno, magnetno ali katero drugo polje, katerega intenziteta v vsaj eni dimenziji brez absorpcije pojema eksponentno z oddaljenostjo od izvora polja.
Poglej Lomni količnik in Evanescentno polje
Fajalit
Fajalit (Fe2SiO4) je z železom bogat končni član olivinske vrste.
Poglej Lomni količnik in Fajalit
Fatamorgana
Fatamorgana ob obali Norveške Fatamorgana v severni Sahari Fátamorgána (tudi fáta morgána) ali zráčno zrcáljenje je optični pojav, ki nastane ob velikih temperaturnih razlikah in s tem razlikah v gostoti posameznih zračnih plasti.
Poglej Lomni količnik in Fatamorgana
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Poglej Lomni količnik in Faza snovi
Fermatovo načelo
Fermatovo načelo (tudi načelo najmanjšega časa) pravi, da svetloba v poljubnem sredstvu od ene do druge točke potuje po najkrajši poti oziroma tako, da za pot porabi najmanj časa.
Poglej Lomni količnik in Fermatovo načelo
Fotoaparat
Fótoaparát (okrajšava za fotográfski aparát) ali fotográfska kámera (okrajšano kámera, iz angleškega izraza camera), je naprava za zajemanje svetlobe, ki ima na enem koncu objektiv za ustvarjanje svetlobne slike, na nasprotnem pa enoto za njeno shranjevanje.
Poglej Lomni količnik in Fotoaparat
Fotonski kristal
Naravna, periodična mikrostruktura opala v tej zapestnici je odgovorna za njegovo mavrično barvo. V resnici je to naravni fotonski kristal, čeprav nima celotnega fotonskega prepovedanega pasu. Fotónski kristali so snovi, katerih lomni količnik se periodično spreminja.
Poglej Lomni količnik in Fotonski kristal
Fraunhoferjeve črte
page.
Poglej Lomni količnik in Fraunhoferjeve črte
Fresnelove enačbe
Amplituda odbitega in prepuščenega vala. Fresnelove enačbe opisujejo obnašanje svetlobe (elektromagnetnega valovanja) na prehodu med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.
Poglej Lomni količnik in Fresnelove enačbe
Geometrijska optika
Geometríjska óptika je področje optike, ki svetlobo obravnava kot žarke.
Poglej Lomni količnik in Geometrijska optika
Germanijev(IV) oksid
Germanijev(IV) oksid, germanijev dioksid ali germanijev oksid je anorganska spojina s formulo GeO2.
Poglej Lomni količnik in Germanijev(IV) oksid
Granat
Granati so skupina silikatnih mineralov s splošno formulo X3Y23.
Poglej Lomni količnik in Granat
Halo (optika)
Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja.
Poglej Lomni količnik in Halo (optika)
Hamozit
Hamozit je manj pogost mineral iz razreda plastnatih silikatov s kemijsko formulo (Fe2+,Mg,Fe3+)5Al in Fe2+ končni člen niza trdnih raztopin kloritne skupine.
Poglej Lomni količnik in Hamozit
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Poglej Lomni količnik in Interferometrija
Jean Bernard Léon Foucault
Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.
Poglej Lomni količnik in Jean Bernard Léon Foucault
Joseph von Fraunhofer
Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.
Poglej Lomni količnik in Joseph von Fraunhofer
Kalcit
Kalcit je karbonatni mineral in najbolj stabilen polimorf kalcijevega karbonata (CaCO3).
Poglej Lomni količnik in Kalcit
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Lomni količnik in Kemija
Kerrov pojav
Kerrov pojav je elektroooptični pojav, ki se kaže v tem, da je lomni količnik sredstva odvisen od zunanjega električnega polja.
Poglej Lomni količnik in Kerrov pojav
Klinocojzit
Klinocojzit je kalcijev aluminijev silikat s kemijsko formulo Ca2Al3.
Poglej Lomni količnik in Klinocojzit
Kositrov dioksid
Kositrov dioksid, kositrov(IV) oksid ali staní oksid je anorganska spojina s formulo SnO2.
Poglej Lomni količnik in Kositrov dioksid
Kot 2V
Kot 2V je ostri kot med optičnima osema.
Poglej Lomni količnik in Kot 2V
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Poglej Lomni količnik in Kotna ločljivost
Kremenčevo steklo
Kremenčevo steklo (tudi flintovo steklo iz angleške besede flint, kar pomeni kremen, tudi svinčevo steklo) je steklo s precej visoko vsebnostjo svinčevega oksida.
Poglej Lomni količnik in Kremenčevo steklo
Kriolit
Kriolit (Na3AlF6, natrijev heksafluorido aluminat) je mineral, ki je v naravi zelo redek.
Poglej Lomni količnik in Kriolit
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Poglej Lomni količnik in Kristalna struktura
Kromatična aberacija
Primer kromatične aberacije. Zgornja slika ima minimalno kromatično aberacijo, spodnja pa veliko Kromatična aberacija ali zarisba je optična napaka, ki se pojavi na fotografijah zaradi različnega loma svetlobe posameznih valovnih dolžin.
Poglej Lomni količnik in Kromatična aberacija
Kronsko steklo
Kronsko steklo je vrsta stekla, ki se uporablja za izdelavo leč in ostalih optičnih naprav.
Poglej Lomni količnik in Kronsko steklo
Lantan
Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.
Poglej Lomni količnik in Lantan
Leča (optika)
Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.
Poglej Lomni količnik in Leča (optika)
Levcit
Levcit je kalijev aluminijev tektosilikat s kemijsko formulo K. Kristali imajo obliko kubičnega eikozitetraedra, vendar niso optično izotropni in so zato psevdo kubični.
Poglej Lomni količnik in Levcit
Ločljivost mikroskopa
Ločljívost mikroskòpa (oznake r, R, d) je določena kot najmanjša razdalja med točkama (točkovnima viroma), ki se ju v idealnih pogojih še razloči kot dve točki.
Poglej Lomni količnik in Ločljivost mikroskopa
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Poglej Lomni količnik in Lom svetlobe
Lomni zakon
Lòmni zákon v optiki govori o lomu valovanja ob prehodu čez mejo med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.
Poglej Lomni količnik in Lomni zakon
Magnetno-optični Kerrov pojav
Magnetno-optični Kerrov pojav (tudi MOKE) je eden izmed magnetno-optičnih pojavov.
Poglej Lomni količnik in Magnetno-optični Kerrov pojav
Malahit
Malahit (grško malakos - slez) je mineral bakrovega hidroksi karbonata in spada v 5.
Poglej Lomni količnik in Malahit
Marian Smoluchowski
Marian Smoluchowski (Marian Ritter von Smolan Smoluchowski), poljski fizik in planinec, * 28. maj 1872, Vorderbrühl pri Dunaju, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 5. september 1917, Krakov, Poljska.
Poglej Lomni količnik in Marian Smoluchowski
Mavrica
Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.
Poglej Lomni količnik in Mavrica
Metamaterial
nm, perioda strukture pa približno 1000 nm. Metamateriál je umetno ustvarjena snov z nenavadnimi fizikalnimi lastnosti, ki jih ne najdemo v naravi.
Poglej Lomni količnik in Metamaterial
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Lomni količnik in Meter
Miejevo sipanje
Miejevo sipanje je elastično sipanje svetlobe na delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino vpadne svetlobe.
Poglej Lomni količnik in Miejevo sipanje
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Poglej Lomni količnik in Mikroskop
Nelinearna optika
Nelinearna optika se ukvarja s proučevanjem optičnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od električne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveč vsebuje tudi višje potence.
Poglej Lomni količnik in Nelinearna optika
Numerična apertura
Numerična apertura (NA) optičnega sistema je brezrazsežna količina, ki označuje obseg kotov, pod katerimi lahko sistem sprejme ali odda svetlobo.
Poglej Lomni količnik in Numerična apertura
Očesce
Tri očesca na vrhu glave ose Očesce (množina ocelli) je tip čutilnega organa za vid, preprosta oblika očesa, ki jo sestavlja s prozorno tekočino napolnjena in pokrita očesna votlina.
Poglej Lomni količnik in Očesce
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Poglej Lomni količnik in Odboj
Optična aktivnost
Optična aktivnost ali optična sučnost je sukanje ravnine linearno polarizirane svetlobe glede na smer njenega gibanja pri prehodu skozi optično aktive snovi.
Poglej Lomni količnik in Optična aktivnost
Optična indikatrisa
Optična indikatrisa (tudi elipsoid lomnega količnika) prikazuje velikost lomnega količnika v mineralu v različnih smereh.
Poglej Lomni količnik in Optična indikatrisa
Optična napaka
Optična napaka (tudi napaka optičnih naprav) ali optična aberacija je vsaka optična napaka, ki povzroči nastanek nepravilnih slik v optičnih napravah.
Poglej Lomni količnik in Optična napaka
Optična pinceta
Optična pinceta (tudi laserska pinceta ali optična past) je naprava za natančno premikanje in držanje majhnih delcev (tipično velikosti mikrometra).
Poglej Lomni količnik in Optična pinceta
Optična prizma
žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.
Poglej Lomni količnik in Optična prizma
Optično podvajanje frekvenc
Optično podvajanje frekvenc je nelinearen optični pojav, pri katerem na snov svetimo s svetlobo s frekvenco \omega, iz snovi pa dobimo tudi svetlobo z dvakratno frekvenco 2\omega oz.
Poglej Lomni količnik in Optično podvajanje frekvenc
Optično vlakno
Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.
Poglej Lomni količnik in Optično vlakno
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Lomni količnik in Organska kemija
Otto Schott
Friedrich Otto Schott, nemški kemik, * 17. december 1851, Witten, † 27. avgust 1935, Jena.
Poglej Lomni količnik in Otto Schott
Parametrično ojačevanje
Optično parametrično ojačevanje (OPA, angl. amplification) je pojav, ko se svetlobni signal, ki potuje skozi nelinearni kristal, ojača.
Poglej Lomni količnik in Parametrično ojačevanje
Parhelij
haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).
Poglej Lomni količnik in Parhelij
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Lomni količnik in Pierre de Fermat
Pierre Louis Dulong
Pierre Louis Dulong, francoski fizik in kemik, * 12. februar 1785, Rouen, Francija, † 19. julij 1838, Pariz, Francija.
Poglej Lomni količnik in Pierre Louis Dulong
Plagioklaz
Mikrofotografija kristala plagioklaza v prečno polarizirani svetlobi: kristal ima izrazite pasove, ki so posledica polisintetskega dvojčičenja Plagioklaz je naziv serije triklinskih glinencev s končnima členoma albitom (NaAlSi3O8) in anortitom (CaAl2Si2O8).
Poglej Lomni količnik in Plagioklaz
Pockelsov pojav
Pockelsov pojav (po nemškem fiziku Friedrichu Carlu Alwinu Pockelsu, ki je pojav preučeval leta 1893) je linearni elektrooptični pojav, pri katerem je lomni količnik sredstva odvisen od zunanjega električnega polja.
Poglej Lomni količnik in Pockelsov pojav
Pojav Čerenkova
jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.
Poglej Lomni količnik in Pojav Čerenkova
Pojav Goos-Hänchenove
Potek žarkov pri premiku Goos-Hänchenove Premik Goos-Hänchenove za končno ravninsko elektromagnetno valovanje na meji dveh optičnih snovi, slika M. V. Sentjabovoj, Katedra za fotoniko in lasersko tehnologijo, IFO IIFiRE, Sibirska federalna univerza (SFU/SibFU) Pojav Goos-Hänchenove (tudi premik Goos-Hänchenove) je optični pojav v katerem linearno polarizirana svetloba doživi premik vzdolž odbojne površine na kateri se popolno odbije.
Poglej Lomni količnik in Pojav Goos-Hänchenove
Polarizator
Polarizator je optična naprava, ki žarek elektromagnetnega valovanja z nedoločeno ali mešano polarizacijo spremeni v žarek z določeno polarizacijo.
Poglej Lomni količnik in Polarizator
Polprevodniški laser
Polprevodniški laser Pólprevódniški láser (tudi diódni láser ali láserska dióda) je laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo polprevodnik.
Poglej Lomni količnik in Polprevodniški laser
Popolni odboj
Popólni odbòj ali totálni odbòj je optični pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim sredstvom v celoti odbije, če je vpadni kot večji od mejnega kota.
Poglej Lomni količnik in Popolni odboj
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Poglej Lomni količnik in Rayleighovo sipanje
Refraktometer
ročni refraktometer Abbejev refraktometer Refraktométer je fizikalna merilna priprava za merjenje lomnega količnika.
Poglej Lomni količnik in Refraktometer
Refraktometrija
Refraktometrija je fizikalna analizna metoda merjenja lomnega količnika snovi.
Poglej Lomni količnik in Refraktometrija
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Lomni količnik in Seznam fizikalnih vsebin
Sfalerit
Sfalerit ((Zn,Fe)S) je cinkov železov sulfidni mineral in najpomembnejša cinkova ruda.
Poglej Lomni količnik in Sfalerit
Sferna aberacija
Sferna aberacija (spodnja slika) in potek žarkov pri idealni leči (brez sferne aberacije) (zgornja slika) pri zbiralni leči. Sferna aberacija je napaka, ki se pojavlja na optičnih napravah.
Poglej Lomni količnik in Sferna aberacija
Sijaj (mineralogija)
Sijaj je opis načina, kako se svetloba odbija od sveže površine kristala, minerala ali kamnine.
Poglej Lomni količnik in Sijaj (mineralogija)
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Poglej Lomni količnik in Silicijev dioksid
Silvin (mineral)
Silvin je naravna mineralna oblika kalijevega klorida (KCl).
Poglej Lomni količnik in Silvin (mineral)
Soliton
Solitón je val, ki po mediju potuje s konstantno hitrostjo in nespremenjeno obliko.
Poglej Lomni količnik in Soliton
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Lomni količnik in Steklo
Steklovina
Steklovína (lat. corpus vitreum) je steklasta, prozorna substanca v očesu za lečo.
Poglej Lomni količnik in Steklovina
Svinčev(II) oksid
Svinčev(II) oksid, svinčev oksid ali svinčev monoksid je anorganska spojina s formulo PbO.
Poglej Lomni količnik in Svinčev(II) oksid
Tanka leča
Tanka leča je leča, katere debelina je zanemarljiva v primerjavi z njeno goriščno razdaljo.
Poglej Lomni količnik in Tanka leča
Tekoči kristal
Prikaz neurejenosti v smereh pri tekoči fazi. V kristalni fazi so molekule urejene tako, da tvorijo kristalno mrežo. Tekóči kristál je agregatno stanje, ki kaže lastnosti tekočin in kristalov.
Poglej Lomni količnik in Tekoči kristal
Titanit
Titanít ali sfen (iz grškega σφηνώ - klin) je kalcijev titanov neosilikatni mineral s kemijsko formulo CaTi.
Poglej Lomni količnik in Titanit
Triklorofluorometan
Triklorofluorometan poznan tudi pod imenom Freon-11, CFC-11 ali R-11 spada med CFC pline.
Poglej Lomni količnik in Triklorofluorometan
Turkiz
Turkiz je neprozoren modrozelen fosfatni mineral s primesmi bakra in aluminija s kemijsko formulo CuAl6(PO4)4(OH)8•4H2O.
Poglej Lomni količnik in Turkiz
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.
Poglej Lomni količnik in Uklon
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Lomni količnik in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Lomni količnik in Valovna dolžina
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Poglej Lomni količnik in Variacijski račun
Verdetova konstanta
Verdetova konstanta je optična konstanta, ki določa velikost Faradayevega pojava.
Poglej Lomni količnik in Verdetova konstanta
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Lomni količnik in Vidni spekter
Viktor Georgijevič Veselago
Viktor Georgijevič Veselago, ruski fizik, * 13. junij 1929, Ukrajinska SSR, Sovjetska zveza, † 15. september 2018.
Poglej Lomni količnik in Viktor Georgijevič Veselago
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Lomni količnik in Voda
Willebrord Snell van Royen
Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.
Poglej Lomni količnik in Willebrord Snell van Royen
Zeleni blisk
San Franciscu Zeleni blisk je optični pojav, ki nastane tik po sončnem zahodu in tik pred sončnim vzhodom, če so v ozračju primerni pogoji.
Poglej Lomni količnik in Zeleni blisk
Prav tako znan kot Refrakcijski indeks, Refraktivni indeks.