Kazalo
33 odnosi: Adaptivna optika, Astronomska enota, Daljnogled, Električno polje, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Energija, Gorišče, Huygensovo načelo, Interferenca, Izotropija, Koherentno valovanje, Koma (optika), Krivulja, Leča (optika), Lom svetlobe, Magnetno polje, Maxwellove enačbe, Oko, Pot, Površina, Premica, Radijski valovi, Ravnina, Razsežnost (vektorski prostor), Sferna aberacija, Sonce, Svetloba, Točka, Trigonometrična funkcija, Valovanje, Vektor (matematika), Zvok.
- Optika
- Valovanje
Adaptivna optika
zrcali, ki imajo spremenljivo površino. Vpadajoče valovno čelo vsebuje motnje, ki se pri odboju na zrcalu odstranijo. Površina zrcala se pri tem prilagaja motnjam tako, da nastane po odboju valovno čelo, ki ima zelo malo motenj Shack-Hartmanovega senzorja valovnega čela. Valovno čelo z motnjami pada na vrsto majhnih leč.
Poglej Valovno čelo in Adaptivna optika
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Valovno čelo in Astronomska enota
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Valovno čelo in Daljnogled
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Valovno čelo in Električno polje
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Valovno čelo in Elektromagnetno valovanje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Valovno čelo in Elektron
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Valovno čelo in Energija
Gorišče
Vzporedni žarki se po odboju na paraboličnem zrcalu zbirajo v gorišču parabole Žarki, ki izvirajo iz enega gorišča elipse, se po odboju zbirajo v drugem gorišču Goríšče (tudi žaríšče ali fókus) je v geometriji točka, ki določa stožnico.
Poglej Valovno čelo in Gorišče
Huygensovo načelo
Lom svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Uklon svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Huygensovo načelo (tudi Huygens-Fresnelovo načelo) v fiziki pravi, da je vsaka točka valovnega čela izhodišče novega vala, ki se imenuje elementarni val.
Poglej Valovno čelo in Huygensovo načelo
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Poglej Valovno čelo in Interferenca
Izotropija
Izotropija (izraz izvira iz dveh grških besed; isóo - enako in: trópos - smer) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da neka značilnost ni odvisna od smeri.
Poglej Valovno čelo in Izotropija
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Poglej Valovno čelo in Koherentno valovanje
Koma (optika)
Nastanek kome (levo) in pripadajoča slika predmeta (desno) Koma je ena izmed napak optičnih naprav.
Poglej Valovno čelo in Koma (optika)
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Poglej Valovno čelo in Krivulja
Leča (optika)
Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.
Poglej Valovno čelo in Leča (optika)
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Poglej Valovno čelo in Lom svetlobe
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Valovno čelo in Magnetno polje
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Poglej Valovno čelo in Maxwellove enačbe
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Valovno čelo in Oko
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Poglej Valovno čelo in Pot
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Valovno čelo in Površina
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Valovno čelo in Premica
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Poglej Valovno čelo in Radijski valovi
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Valovno čelo in Ravnina
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Valovno čelo in Razsežnost (vektorski prostor)
Sferna aberacija
Sferna aberacija (spodnja slika) in potek žarkov pri idealni leči (brez sferne aberacije) (zgornja slika) pri zbiralni leči. Sferna aberacija je napaka, ki se pojavlja na optičnih napravah.
Poglej Valovno čelo in Sferna aberacija
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Valovno čelo in Sonce
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Valovno čelo in Svetloba
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Valovno čelo in Točka
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Valovno čelo in Trigonometrična funkcija
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Valovno čelo in Valovanje
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Valovno čelo in Vektor (matematika)
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Valovno čelo in Zvok
Glej tudi
Optika
Valovanje
Prav tako znan kot Valovna fronta.