Rayleighovo sipanje in Tyndallov pojav

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Rayleighovo sipanje in Tyndallov pojav

Rayleighovo sipanje vs. Tyndallov pojav

neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj. vode je navidez modre barve, ker se slednja močneje sipa kot pa rdeča svetloba. Tyndallov pojav (tudi Tyndallovo sipanje) je prožno sipanje svetlobe zaradi koloidnih delcev ali delcev v suspenziji.

Aerosol

Aerosol predstavlja delce snovi, ki lebdijo v zraku.

Aerosol in Rayleighovo sipanje · Aerosol in Tyndallov pojav · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Atom in Rayleighovo sipanje · Atom in Tyndallov pojav · Poglej več »

Dvoživke

Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.

Dvoživke in Rayleighovo sipanje · Dvoživke in Tyndallov pojav · Poglej več »

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Frekvenca in Rayleighovo sipanje · Frekvenca in Tyndallov pojav · Poglej več »

Jakost (fizika)

Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).

Jakost (fizika) in Rayleighovo sipanje · Jakost (fizika) in Tyndallov pojav · Poglej več »

Kromatofora

vrste ''Zebra Danio'' so odgovorne za zlitje organizma z okolico kot prilagoditev na temno (zgoraj) ali svetlo okolico (spodaj). Kromatofore so pigmentne in odsevne celice, ki se nahajajo v dvoživkah, ribah, plazilcih, rakih in glavonožcih.

Kromatofora in Rayleighovo sipanje · Kromatofora in Tyndallov pojav · Poglej več »

Laser

Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.

Laser in Rayleighovo sipanje · Laser in Tyndallov pojav · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Molekula in Rayleighovo sipanje · Molekula in Tyndallov pojav · Poglej več »

Plazilci

Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.

Plazilci in Rayleighovo sipanje · Plazilci in Tyndallov pojav · Poglej več »

Prožno sipanje

Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.

Prožno sipanje in Rayleighovo sipanje · Prožno sipanje in Tyndallov pojav · Poglej več »

Ramanovo sipanje

Rámanovo sipanje je neelastično sipanje fotonov na gradnikih snovi.

Ramanovo sipanje in Rayleighovo sipanje · Ramanovo sipanje in Tyndallov pojav · Poglej več »

Sipanje

Sípanje označuje v fiziki dva pojava.

Rayleighovo sipanje in Sipanje · Sipanje in Tyndallov pojav · Poglej več »

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Rayleighovo sipanje in Steklo · Steklo in Tyndallov pojav · Poglej več »

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Rayleighovo sipanje in Valovna dolžina · Tyndallov pojav in Valovna dolžina · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Rayleighovo sipanje in Voda · Tyndallov pojav in Voda · Poglej več »