Kazalo
38 odnosi: Atom, Comptonov pojav, Delec alfa, Devterij, Električni potencial, Električno polje, Elektron, Elektronvolt, Fizika osnovnih delcev, Foton, Gibalna količina, Gibanje, Helij, Interakcija, Ionizirajoče sevanje, Jedrska cepitev, Jedrska fizika, Jedrski reaktor, Jedrsko orožje, Jedrsko zlivanje, Kinetična energija, Kozmični žarki, Litij, Molekula, Nevtron, Ohranitveni zakon, Osnovni delec, Osnovni naboj, Podatomski delec, Potencial, Prožni trk, Proton, Rayleighovo sipanje, Rutherfordovo sipanje, Sipanje, Thomsonovo sipanje, Uklon, Valovna dolžina.
- Fizika osnovnih delcev
- Sipanje
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Prožno sipanje in Atom
Comptonov pojav
Comptonov pojáv (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino.
Poglej Prožno sipanje in Comptonov pojav
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Prožno sipanje in Delec alfa
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.
Poglej Prožno sipanje in Devterij
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Poglej Prožno sipanje in Električni potencial
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Prožno sipanje in Električno polje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Prožno sipanje in Elektron
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Prožno sipanje in Elektronvolt
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Poglej Prožno sipanje in Fizika osnovnih delcev
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Prožno sipanje in Foton
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Prožno sipanje in Gibalna količina
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Prožno sipanje in Gibanje
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Prožno sipanje in Helij
Interakcija
Interakcija pomeni medsebojno vplivanje.
Poglej Prožno sipanje in Interakcija
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Poglej Prožno sipanje in Ionizirajoče sevanje
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Poglej Prožno sipanje in Jedrska cepitev
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Prožno sipanje in Jedrska fizika
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Prožno sipanje in Jedrski reaktor
Jedrsko orožje
Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.
Poglej Prožno sipanje in Jedrsko orožje
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Prožno sipanje in Jedrsko zlivanje
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Prožno sipanje in Kinetična energija
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Prožno sipanje in Kozmični žarki
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Poglej Prožno sipanje in Litij
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Prožno sipanje in Molekula
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Prožno sipanje in Nevtron
Ohranitveni zakon
Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.
Poglej Prožno sipanje in Ohranitveni zakon
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Prožno sipanje in Osnovni delec
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Poglej Prožno sipanje in Osnovni naboj
Podatomski delec
Pregled različnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij. Podatomski delec je delec, ki sestavlja nukleone in atome.
Poglej Prožno sipanje in Podatomski delec
Potencial
Potenciál je skalarna fizikalna količina, ki se jo v vektorski analizi lahko kot skalarno polje pripiše nekaterim vrstam vektorskega polja.
Poglej Prožno sipanje in Potencial
Prožni trk
Atomi med seboj prožno trkajo. Rdeči atomi so obarvani, da je laže slediti njihovemu gibanju. Próžni tŕk (tudi elástični tŕk) je trk, pri katerem je skupna kinetična energija vseh delcev pred trkom enaka skupni kinetični energiji vseh delcev po trku.
Poglej Prožno sipanje in Prožni trk
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Prožno sipanje in Proton
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Poglej Prožno sipanje in Rayleighovo sipanje
Rutherfordovo sipanje
Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.
Poglej Prožno sipanje in Rutherfordovo sipanje
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Poglej Prožno sipanje in Sipanje
Thomsonovo sipanje
Ponazoritev Thomsonovega sipanja Thomsonovo sipanje je pojav, na katerem temelji rentgenska difrakcija.
Poglej Prožno sipanje in Thomsonovo sipanje
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.
Poglej Prožno sipanje in Uklon
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Prožno sipanje in Valovna dolžina