Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Kazalo

788 odnosi: Abee (meteorit), Acetilen, Acetilholin, Adrenalin, Aerenhim, Aerob, Agregatno stanje, AIP-podmornica, Albert Szent-Györgyi, Aldehid, Alfred Stock, Algna biomasa, Alifatska spojina, Alkalijska kovina, Alkaloid, Alkan, Alken, Alkin, Alkoholno vrenje, Alotropija, Aluminat, Aluminij, Aluminijev oksid, Aluminijeve alkilne skupine, Ametist, Amonijev sulfat, Anaerob, Anafilaktični šok, Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem, Anemija zaradi pomanjkanja železa, ANFO, Anhidrid, Anorganska kemija, Anorganska spojina, Antioksidant, Antoine Lavoisier, Antracen, Antraciklin, Apnenec, Apollo 1, Apollo 13, Arabsko morje, Argon, Arhaik, Arheje, Ariane 5, Ariane 6, Arzenov bron, Aspartam, Astaksantin, ... Razširi indeks (738 več) » « Shrink indeks

Abee (meteorit)

Meteorit Abee je meteorit iz skupine enstatitnih hondritov (aubritov).

Acetilen

Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).

Poglej Kisik in Acetilen

Acetilholin

Acetilholin (pogosto okrajšano imenovan tudi ACh) je bil prvi identificirani živčni prenašalec.

Poglej Kisik in Acetilholin

Adrenalin

Adrenalin ali tudi epinefrin je hormon in živčni prenašalec, ki ga izloča nadledvična žleza (sprošča se iz sredice nadledvične žleze) in posreduje pri pretvorbi glikogena v glukozo.

Poglej Kisik in Adrenalin

Aerenhim je viden kot majhni prazni prostori na prečnem prerezu rastlinskega stebla Aerenhim ali zračni parenhim, ponekod tudi prezračevalni parenhim, je gobasto rastlinsko tkivo, ki sestoji iz zračnih kanalov in velikih medceličnih prostorov v listih, poganjkih in koreninah nekaterih rastlinskih vrst.

Poglej Kisik in Aerenhim

Aerob

Rastline in živali so zelo dobro poznani aerobni organizmi Aerob ali aerobni organizem (tudi aerobiont) je vsak organizem, ki lahko preživi in raste le v oksigeniranem okolju, kjer je prisoten molekularni kisik.

Poglej Kisik in Aerob

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Poglej Kisik in Agregatno stanje

AIP-podmornica

Italijanska AIP-podmornica Salvatore Todaro S-526 AIP-podmornica je vsaka podmornica, ki ima od površinskega zraka neodvisen pogonski sklop (jedrski pogon ne spada med AIP-pogone).

Poglej Kisik in AIP-podmornica

Albert Szent-Györgyi

Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarsko-ameriški biokemik, * 16. september 1893, Budimpešta, Avstro-Ogrska, † 22. oktober 1986, Woods Hole, Massachusetts, Združene države Amerike.

Poglej Kisik in Albert Szent-Györgyi

Aldehid

Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.

Poglej Kisik in Aldehid

Alfred Stock

Alfred Stock, nemški anorganski kemik, * 16. julij 1876, Danzig, Nemško cesarstvo (zdaj Gdansk, Poljska), † 12. avgust 1946, Aken, Nemčija.

Poglej Kisik in Alfred Stock

Algna biomasa

Algna Biomasa je obnovljiv vir energije,ki ne povečuje izpustov Oglikovega dioksida CO2v ozračje.

Poglej Kisik in Algna biomasa

Alifatska spojina

Alifatske spojine, alifatski ogljikovodiki ali alifati (iz grškega aleiphar – olje, mast) so organske spojine ogljika in vodika, ki ne vsebujejo aromatskih obročev.

Poglej Kisik in Alifatska spojina

Alkalijska kovina

Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.

Poglej Kisik in Alkalijska kovina

Alkaloid

Alkaloídi so organske spojine, navadno z bazičnimi lastnostmi.

Poglej Kisik in Alkaloid

Alkan

Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).

Poglej Kisik in Alkan

Alken

Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.

Poglej Kisik in Alken

Alkin

etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.

Poglej Kisik in Alkin

Alkoholno vrenje

Alkoholno vrenje ali alkoholna fermentacija je biološki proces, pri katerem so sladkorji, kot so glukoza, fruktoza in saharoza, pretvorjeni v energijo v obliki adenozin trifosfata (ATP), pri tem pa nastaneta etanol in ogljikov dioksid (CO2) kot presnovna (metabolna) odpadna produkta.

Poglej Kisik in Alkoholno vrenje

Alotropija

Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).

Poglej Kisik in Alotropija

Aluminat

Tetrahidroksoaluminatni ion Aluminat je spojina, ki vsebuje aluminijev oksoanion.

Poglej Kisik in Aluminat

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Poglej Kisik in Aluminij

Aluminijev oksid

Aluminijev oksid, aluminijev(III) oksid ali glinica je anorganska spojina s kemijsko formulo Al2O3.

Poglej Kisik in Aluminijev oksid

Aluminijeve alkilne skupine

Alkil aluminij je zelo lahko vnetljiva in jedka snov s kemijsko formulo HCn H2n+13.

Poglej Kisik in Aluminijeve alkilne skupine

Ametist

Ametist Ametist je poldrag kamen vijoličaste barve.

Poglej Kisik in Ametist

Amonijev sulfat

Amonijev sulfat je anorganska spojina s formulo (NH4)2SO4, pogosto uporabljena kot umetno gnojilo.

Poglej Kisik in Amonijev sulfat

Anaerob

sesalcev. Anaerob ali anaerobni organizem (tudi anaerobiont) je vsak organizem, ki za svojo rast ne potrebuje kisika.

Poglej Kisik in Anaerob

Anafilaktični šok

Anafilaktični šok je življenjsko ogrožajoča alergijska reakcija, ki jo povzroči stik organizma z alergenom (pik žuželke, zaužita hrana, zdravila...). Pojavi se odpoved funkcije obtočil ter se pogosto konča s smrtjo.

Poglej Kisik in Anafilaktični šok

Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem

Anatomsko-terapevtsko-kemični (ATC) klasifikacijski sistem je sistem razvrščanja zdravil, ki ga nadzoruje Sodelujoči center za statistično obdelavo zdravil Svetovne zdravstvene organizacije.

Poglej Kisik in Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem

Anemija zaradi pomanjkanja železa

Anemija zaradi pomanjkanja železa, tudi sideropenična anemija (iz grščine: penía - pomanjkanje +: síderos - železo) je zvrst slabokrvnosti, pri kateri se zaradi pomanjkanja železa ne more tvoriti zadostna količina hemoglobina v rdečih krvnih celicah oz.

Poglej Kisik in Anemija zaradi pomanjkanja železa

ANFO

ANFO je industrijski eksploziv, ki sestoji iz 94% amonijevega nitrata in 6% dizelskega goriva.

Poglej Kisik in ANFO

Anhidrid

Anhidrid je organska spojina, ki ima dve acil skupini vezani na isti atom kisika.

Poglej Kisik in Anhidrid

Anorganska kemija

'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.

Poglej Kisik in Anorganska kemija

Anorganska spojina

Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.

Poglej Kisik in Anorganska spojina

Antioksidant

sive krogle predstavljajo kisik, dušik, vodik in ogljik. Ántioksidánt je molekula, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo drugih molekul.

Poglej Kisik in Antioksidant

Antoine Lavoisier

Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.

Poglej Kisik in Antoine Lavoisier

Antracen

Antracen je eden trdnih poliaromatskih ogljikovodikov (PAH), sestavljen iz treh taljenih benzenovih obročev.

Poglej Kisik in Antracen

Antraciklin

Daunorubicin, prvi antraciklin. Antraciklini (ali antraciklinski antibiotiki; oznaka ATC: L01DB) so skupina učinkovin proti raku, ki izvirajo iz naravnih spojin, ki jih proizvajajo bakterije iz rodu Streptomyces.

Poglej Kisik in Antraciklin

Apnenec

Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).

Poglej Kisik in Apnenec

Apollo 1

North American Apollo 1 je uradno ime za načrtovano vesoljsko odpravo s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo.

Poglej Kisik in Apollo 1

Apollo 13

Apollo 13 je bila Nasina vesoljska odprava Programa Apollo, ki je bila načrtovana kot tretji pristanek človeške posadke na Luni.

Poglej Kisik in Apollo 13

Arabsko morje

Arabsko morje (Al-Bahr al-ˁArabī) je morsko območje v severnem Indijskem oceanu, ki ga na zahodu omejuje Arabski polotok, Adenski zaliv in preliv Guardafui, na severozahodu pa Omanski zaliv in Iran, na severu Pakistan, na vzhodu Indija, na jugovzhodu Lakadivsko morje in Maldivi, na jugozahodu Somalija.

Poglej Kisik in Arabsko morje

Argon

Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.

Poglej Kisik in Argon

Arhaik

Arhaik (nekoč imenovan arheozoik) je geološki eon pred proterozoikom.

Poglej Kisik in Arhaik

Arheje

Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.

Poglej Kisik in Arheje

Ariane 5

Ariane 5-ES SNECMA Vulcain II motor na vodik in kisik Shema Ariane 5 ECA Ariane 5 je evropska (francoska) težka nosilna raketa družine raket Ariane.

Poglej Kisik in Ariane 5

Ariane 6

Ariane 6 maketa Ariane 6 je evropska nosilna raketa za enkratno uporabo, ki jo razvija ESA.

Poglej Kisik in Ariane 6

Arzenov bron

Tajskem okoli leta 1800 Arzenov bron je zlitina v kateri je bakru namesto običajnega kositra primešan arzen.

Poglej Kisik in Arzenov bron

Aspartam

Aspartam je ime za neenergijsko, sintetično visoko intenzivno sladilo aspartil-fenilalanin-1-metil ester.

Poglej Kisik in Aspartam

Astaksantin

Astaksantin je glavni karotenoidni pigment, ki ga najdemo pri vodnih živalih.

Poglej Kisik in Astaksantin

Astma

Ástma ali nadúha (grško-άσθμα) je kronična bolezen dihal; stalno vnetje dihalnih kanalov (bronhijev) vpliva na pretok zraka v pljuča in iz njih ter s tem povzroča oteženo dihanje.

Poglej Kisik in Astma

Atlas V

Atlas V(401) ''New Horizons'' Atlas V je raketa nosilka za enkratno uporabo družine Atlas.

Poglej Kisik in Atlas V

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Poglej Kisik in Atmosfera nebesnega telesa

Atomski polmer

lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.

Poglej Kisik in Atomski polmer

August Krogh

Schack August Steenberg Krogh, danski fiziolog, nobelovec, * 15. november 1874, Grenå, Jutland, Danska, † 13. september 1949, København.

Poglej Kisik in August Krogh

Avtofagija

Avtofagíja (grško autos - sam + phageîn - jesti, požirati), tudi citoplazemska celična smrt, je kataboličen proces razgradnje celici lastnih sestavin s pomočjo lizosomov, ki jih lahko celica ponovno uporabi in s tem pridobi nujno potrebna hranila.

Poglej Kisik in Avtofagija

Azbestoza

Rentgenski posnetek bolezni v začetni fazi Azbestóza je poklicna bolezen pljuč, ki nastane zaradi dolgotrajnejše izpostavljenosti azbestnemu prahu.

Poglej Kisik in Azbestoza

Azol

250px Azoli so skupina heterocikličnih spojin, ki v svojem petčlenskem obroču vsebujejo en dušikov in še vsaj en neogljikov atom (dušik, žveplo ali kisik).

Poglej Kisik in Azol

Ščitnični hormon

Ščitnični ali tiroidni hormoni so tiroksin, trijodtironin in kalcitonin.

Poglej Kisik in Ščitnični hormon

Ščitnica

Ščitnica, tudi tiroidna žleza (lat. Glandula thyr(e)oidea), je žleza z notranjim izločanjem (endokrina žleza) v vratu.

Poglej Kisik in Ščitnica

Šerpe

Šerpe (tibetansko:ཤར་པ། "vzhodnjaki", iz shar "vzhod" + pa "ljudje,ljudstvo") so etnična skupina pod Himalajo v Nepalu.

Poglej Kisik in Šerpe

Škrge

Ribje škrge Škrge so dihalni organ rib in nekaterih drugih vodnih organizmov.

Poglej Kisik in Škrge

Škrob

Škrob pri 800-kratni povečavi Škrob (lat. amylum; kemijska formula (C6H10O5)n) je naravni polisaharid, polimer sestavljen iz povezanih glukoznih enot.

Poglej Kisik in Škrob

Šok

Šok je stanje organizma, kjer krvni obtok ne zadošča več potrebam po kisiku (in drugih snoveh).

Poglej Kisik in Šok

Športno treniranje

Športno treniranje (tudi športna vadba) je po znanstvenih, zlasti pedagoških načelih zgrajen proces športnega izpopolnjevanja, ki z načrtnim in sistematičnim delovanjem učinkuje na takšno tekmovalno zmogljivost, ki omogoča športniku najvišje tekmovalne dosežke v izbrani športni disciplini.

Poglej Kisik in Športno treniranje

Železo

Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.

Poglej Kisik in Železo

Železov(II) oksid

Železov(II) oksid ali fero oksid je eden od železovih oksidov s formulo FeO.

Poglej Kisik in Železov(II) oksid

Železov(III) klorid

Železov(III) klorid ali feriklorid je spojina s kemijsko formulo FeCl3. Kristali železovega triklorida so v odbiti svetlobi temno zeleni, v prepuščeni svetlobi pa škrlatno rdeči. Brezvodna spojina je zelo higroskopna in v vlažnem zraku tvori meglo vodikovega klorida. V naravi se pojavlja kot zelo redek mineral molizit in v nekaterih fumarolah.

Poglej Kisik in Železov(III) klorid

Železova litina

Litje železa Želézova lítina (tudi líto želézo) je zlitina železa z ogljikom, pri čemer je vsebnost ogljika večja od 2 %; navadno med 2 in 4 %. Pomemben zlitinski element je tudi silicij.

Poglej Kisik in Železova litina

Železova skupina

V 8.

Poglej Kisik in Železova skupina

Živali

Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.

Poglej Kisik in Živali

Življenje na Marsu

Znanstevniki so dolgo časa predvidevali o možnosti življenja na Marsu zaradi podobnosti z Zemljo.

Poglej Kisik in Življenje na Marsu

Živo srebro

Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.

Poglej Kisik in Živo srebro

Žuželke

Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).

Poglej Kisik in Žuželke

Žveplasta kislina

Žveplasta kislina, pravilneje vodna raztopina žveplovega dioksida, je spojina s kemijsko formulo H2SO3.

Poglej Kisik in Žveplasta kislina

Žveplov dioksid

Žveplov dioksid je kemična spojina s formulo SO2.

Poglej Kisik in Žveplov dioksid

Žveplov heksafluorid

Žveplov heksafluorid (SF6) je anorganski, brezbarvni, brez vonja, nestrupen in nevnetljiv plin (v normalnih okoliščinah).

Poglej Kisik in Žveplov heksafluorid

Časignit

Časignit je vrsta Marsovih meteoritov ali SNC meteoritov.

Poglej Kisik in Časignit

Činklja

Činklja (znanstveno ime Misgurnis fossilis) je sladkovodna riba iz družine činkelj.

Poglej Kisik in Činklja

Činklje

Činklje (znanstveno ime Cobitidae) so družina sladkovodnih rib.

Poglej Kisik in Činklje

Čistilna naprava

Cilj čistilnih naprav je uporaba odpadnih voda brez škodljivega vpliva na okolje in preprečevanje onesnaževanja Čistilna naprava je infrastruktura za čiščenje odplak, katere očiščene vračamo nazaj v okolje.

Poglej Kisik in Čistilna naprava

Človeški metapnevmovirus

Človeški metapnevmovirus (hMPV) je enovijačni virus RNK iz družine paramiksovirusov in je soroden ptičjemu metapnevmovirusu.

Poglej Kisik in Človeški metapnevmovirus

Človeški možgani

Možgani so del osrednjega živčnega sistema.

Poglej Kisik in Človeški možgani

Črni smodnik

Smodnik, imenovan tudi črni smodnik, je mešanica žvepla, oglja in kalijevega nitrata.

Poglej Kisik in Črni smodnik

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Kisik in Črno morje

Bakrov (II) acetat

Bakrov (II) acetat, znana tudi kot bakrov acetat, je kemična spojina s formulo Cu (OAc) 2, kjer je OAc-acetat (CH3CO2-).Hidrirani derivat, ki vsebuje eno molekulo vode za vsak Cu atom, je na voljo na trgu.

Poglej Kisik in Bakrov (II) acetat

Baktericid

Baktericíd je snov, ki ubija bakterije.

Poglej Kisik in Baktericid

Balvan Moeraki

Balvani Moeraki (uradno Moeraki Boulders / Kaihinaki) so nenavadno veliki sferični balvani, ki ležijo vzdolž odseka plaže Koekohe na valoviti obali polotoka Otago na Novi Zelandiji med Moerakijem in Hampdenom.

Poglej Kisik in Balvan Moeraki

Barbiturna kislina

Barbiturna kislina je organska spojina z pirimidinskim heterocikličnim osnovnim ogrodjem.

Poglej Kisik in Barbiturna kislina

Barijev oksid

Barijev oksid je bela higroskopska spojina, ki nastane z zgorevanjem barija v reakciji s kisikom, načeloma pa se najpogosteje pojavi ob razpadu drugih soli barija.

Poglej Kisik in Barijev oksid

Barje

Friziji, Nemčija Barje je poseben tip mokrišča, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode.

Poglej Kisik in Barje

Batrahotoksin

Batrahotoksini ali BTX (iz in) so zelo močni nevrotoksični in kardiotoksični steroidni alkaloidi, prisotni v različnih vrstah strupenih žab ter v določenih vrstah ptic pevk in hroščev.

Poglej Kisik in Batrahotoksin

Bazalna membrana

Bazalna membrana je tanka plast medceličnine na meji med epitelijskimi, endotelijskimi, mišičnimi ali perifernimi nevroglijskimi celicami na eni strani ter vezivom na drugi strani.

Poglej Kisik in Bazalna membrana

Bazalna presnova

Bazalna presnova ali bazalni metabolizem (znana tudi pod kratico BMR za angleški izraz Basal Metabolic Rate) je stopnja pretvorbe energije v organizmu, ki miruje, ima prazno prebavilo in ni pod temperaturnim stresom, torej je temperatura njegovega okolja enaka njegovi normalni telesni temperaturi.

Poglej Kisik in Bazalna presnova

Bela pritlikavka

Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.

Poglej Kisik in Bela pritlikavka

Beli fosfor

Beli fosfor je alotrop fosforja v obliki voskaste bele trdnine, ki ima značilen vonj po česnu, čist pa je brezbarven in prozoren.

Poglej Kisik in Beli fosfor

Bell X-2

Bell X-2 (vzdevek "Starbuster") je bilo ameriško raziskovalno letalo na raketni pogon.

Poglej Kisik in Bell X-2

Benzofuran

Benzofuran je heterociklična spojina, sestavljena iz spojenega benzenovega in furanskega obroča.

Poglej Kisik in Benzofuran

Benzotrifluorid

Benzotrifluorid je organska spojina halogeniranih aromatskih ogljikovodikov, s formulo C7H5F3.

Poglej Kisik in Benzotrifluorid

Berilij

Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.

Poglej Kisik in Berilij

Bevški jarek

Bevški jarek (tudi Bevški graben) je potok, ki zbira vode Ljubljanskega barja.

Poglej Kisik in Bevški jarek

Bikarbonat

V anorganski kemiji je bíkarbonát (po IUPAC priporočljiva nomenklatura: hidrogenkarbonat) je vmesna oblika v deprotonaciji ogljikove kisline.

Poglej Kisik in Bikarbonat

Bilirubin

Skeletna formula Bilirubin je rumeni razpadni produkt hema, posebne molekule v obliki obroča, ki jo najdemo v hemoglobinu in je nujna za prenašanje kisika po krvi.

Poglej Kisik in Bilirubin

Biofilm

katetru Biofilm je skupek mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih produktov kot vezni člen, ki so običajno pritrjeni na biogeno ali abiogeno podlago.

Poglej Kisik in Biofilm

Biološko orožje

Mednarodni simbol za biološko nevarnost Biološko orožje je vsako bojno sredstvo v obliki patogenega organizma ali njegovega toksina, namenjeno za povzročitev obolenja ali smrti ljudi, živali ali rastlin, in se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.

Poglej Kisik in Biološko orožje

Bioluminiscenca

kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.

Poglej Kisik in Bioluminiscenca

Biomolekula

Struktura biomolekule mioglobina Biomolekula oz.

Poglej Kisik in Biomolekula

Bioreaktor

celuloze Bioreaktor je umeten sistem, v katerem teče biološki proces, s katerim pridemo do človeku uporabnih snovi.

Poglej Kisik in Bioreaktor

Biotit

Biotit je pogost plastnat silikatni mineral (filosilikat) iz skupine temnih sljud s približno kemijsko formulo K(Mg,Fe)3AlSi3O10(F,OH)2.

Poglej Kisik in Biotit

Biotska raznovrstnost

Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.

Poglej Kisik in Biotska raznovrstnost

Biuretski test

Biuretski test (biuretska reakcija) ali Piotrowskijev test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti peptidnih vezi, značilnih za beljakovine.

Poglej Kisik in Biuretski test

Boštjan Genorio

Boštjan Genorio, slovenski kemik, * 26.

Poglej Kisik in Boštjan Genorio

Borov trioksid

Borov trioksid ali diborov trioksid je kemijska spojina s formulo B2O3. Je bela amorfna trdnina, ki po dolgotrajnem žarenju kristalizira. Spada med snovi, ki najteže kristalizirajo. Za steklast borov trioksid (g-B2O3) se domneva, da je zgrajen iz šestčlenskih obročev, v katerih se izmenjujejo trojno koordinirani borovi in dvojno kooordinirani kisikovi atomi.

Poglej Kisik in Borov trioksid

Borova skupina

Borova skupina so kemijski elementi iz 13., po stari nonemklaturi IIIA, skupine periodnega sistema elementov.

Poglej Kisik in Borova skupina

Bukero

Bukero je vrsta keramike, ki so jo izdelovali Etruščani v osrednji Italiji.

Poglej Kisik in Bukero

Butanol

Butanol je alkohol s štirimi ogljikovimi atomi, atomom kisika in desetimi atomi vodika.

Poglej Kisik in Butanol

Carl Wilhelm Scheele

Carl Wilhelm Scheele, švedsko-nemški kemik in farmacevt, * 9. december 1742, Stralsund, Švedska Pomeranija (zdaj Nemčija), † 21. maj 1786, Köping, Švedska.

Poglej Kisik in Carl Wilhelm Scheele

Cauca (reka)

Reka Cauca (špansko Río Cauca) je reka v Kolumbiji, ki teče med Cordillera Occidental in Cordillera Central.

Poglej Kisik in Cauca (reka)

Celično dihanje

Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).

Poglej Kisik in Celično dihanje

Celica ovratničarka

last2.

Poglej Kisik in Celica ovratničarka

Celofan

Celofan je tanek, pregleden list narejen iz regenerirane celuloze.

Poglej Kisik in Celofan

Celuloza

Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.

Poglej Kisik in Celuloza

Cerebralna paraliza

Možganska ali cerebralna paraliza pomeni skupino neprogresivnih motenj gibanja in telesne drže in je posledica raznih možganskih okvar, nastalih pred rojstvom, med njim ali po njem, za katere so značilne omrtvelosti oziroma pareze (od monopareze do tetraplegije), lahko tudi duševna manjrazvitost in epileptični napadi.

Poglej Kisik in Cerebralna paraliza

Cezij

Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.

Poglej Kisik in Cezij

CHON

CHON je mnemonični akronim za štiri najbolj pogoste kemične elemente živih organizmov: ogljik (C), vodik (H), kisik (O) in dušik (N).

Poglej Kisik in CHON

Cink

Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.

Poglej Kisik in Cink

Cinkov oksid

Cinkov oksid je anorganska spojina s kemijsko formulo ZnO.

Poglej Kisik in Cinkov oksid

Cinkov pirition

Cinkov pirition je protiglivična in antibiotična učinkovina.

Poglej Kisik in Cinkov pirition

Cirkon

Cirkon in njegova rumena različica hiacint sta cirkonijeva silikatna minerala, ki spadata med neosilikate.

Poglej Kisik in Cirkon

Cista (biologija)

V biologiji je cista dormantna stopnja v življenjskem krogu mikroorganizmov, kot so bakterije in protisti, pa tudi nekaterih višjih nevretenčarjev.

Poglej Kisik in Cista (biologija)

Citokrom P450

kvasovk Naddružina citokromov P450 (okrajšava CYP) je velika in raznolika skupina encimov.

Poglej Kisik in Citokrom P450

Citronska kislina

Citronska kislina C6H8O7 je šibka organska kislina, ki je po sestavi podobna vitaminu C. Vsebuje jo večina sadja, največ je vsebujejo citrusi, kot so limone in pomaranče.

Poglej Kisik in Citronska kislina

Clostridium botulinum

Clostridium botulinum je vrsta grampozitivnih negibljivih anaerobnih sporogenih bakterij iz rodu klostridij, ki proizvaja toksin botulin ter povzroča botulizem.

Poglej Kisik in Clostridium botulinum

Clostridium difficile

Clostridium difficile (C. difficile) je vrsta grampozitivne, anaerobne, sporogene bakterije iz rodu klostridijev.

Poglej Kisik in Clostridium difficile

Clostridium tetani

Clostridium tetani (starinsko Plectridium tetani) je vrsta klostridijev, katerih toksin povzroča tetanus.

Poglej Kisik in Clostridium tetani

Curiejeva temperatura

magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.

Poglej Kisik in Curiejeva temperatura

Davek na ogljik

Toplarna v svojem tehnološkem procesu uporablja kakovosten indonezijski premog Deponija premoga Plinski terminal služi za distribucijo plina Davek na ogljik je okoljevarstveni davek, ki ga obračunavajo za uporabo goriv, ki vsebujejo ogljik.

Poglej Kisik in Davek na ogljik

Davyjeva medalja

Davyjeva medalja je znanstveno priznanje, ki ga podeljuje londonska Kraljeva družba »za izjemno pomembna nedavna odkritja na kateremkoli področju kemije«.

Poglej Kisik in Davyjeva medalja

Dež

sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.

Poglej Kisik in Dež

Deinococcus radiodurans

Deinococcus radiodurans je ekstremofilna bakterija iz rodu Deinococcus.

Poglej Kisik in Deinococcus radiodurans

Dekan (kemija)

Dekan ja nasičen ogljikovodik (alkan) s kemijsko formulo C10H22.

Poglej Kisik in Dekan (kemija)

Dekompozicija

Dekompozicija oziroma mineralizacija je razkroj mrtvih organskih snovi v enostavne anorganske spojine.

Poglej Kisik in Dekompozicija

Denitrifikacija

Denitrifikacija je kemijska reakcija, pri kateri se v nitratu (NO3−) vezan dušik pretvori v prosti dušik (N2).

Poglej Kisik in Denitrifikacija

Deprotonacija

vode Deprotonacija je odcepitev protona (vodikovega kationa H+) iz Brønsted–Lowryjeve kisline v kislo-bazični reakciji, pri čemer nastane konjugirana baza te kisline.

Poglej Kisik in Deprotonacija

Dižveplov dioksid

Dižveplov dioksid, dimerni žveplov monoksid ali SO dimer je anorganska spojina s formulo S2O2.

Poglej Kisik in Dižveplov dioksid

Dician

Dician ali cianogen je dinitril oksalne kisline s formulo (CN)2 ali N≡C-C≡N.

Poglej Kisik in Dician

Didušikov oksid

Molekula smejalnega plina Didušikov oksid, znan tudi kot smejalni ali rajni plin ali dušikov oksidul ima kemijsko formulo N2O.

Poglej Kisik in Didušikov oksid

Dietil eter

Dietilni eter, znan tudi kot eter in etoksietan, je bistra, brezbarvna in zelo vnetljiva tekočina z nizkim vreliščem in značilnim vonjem.

Poglej Kisik in Dietil eter

Dihalni aparat

Izolirni dihalni aparat (ali s kratico IDA) je aparat za zaščito dihalnih organov na stisnjen (komprimiran) zrak.

Poglej Kisik in Dihalni aparat

Dihanje

Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.

Poglej Kisik in Dihanje

Dinozavri

Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.

Poglej Kisik in Dinozavri

Dioksini

Trirazsežnostni model 2,3,7,8-tetraklorodibenzo-''p''-dioksina Dioksin je razširjeno poimenovanje za družino halogeniranih organskih spojin.

Poglej Kisik in Dioksini

Disproporcionacija

Izraz disproporcionacija se v kemiji uporablja za opis dveh vrst kemijskih reakcij.

Poglej Kisik in Disproporcionacija

Divodikov trioksid

Molekula divodikovega trioksida Divodikov trioksid (tudi vodikov trioksid ali trioksidan) je nestabilna molekula s formulo H2O3 ali HOOOH.

Poglej Kisik in Divodikov trioksid

Dormanca

Dormanca (iz latinske besede dormīre - »spati«) je stanje začasno zmanjšane aktivnosti presnove pri organizmih, največkrat v povezavi z neugodnimi razmerami v okolju.

Poglej Kisik in Dormanca

Dravit

Zahodne Avstralije Dravit je mineral rjavega magnezijevega turmalina.

Poglej Kisik in Dravit

Drevo

Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.

Poglej Kisik in Drevo

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Poglej Kisik in Dušik

Dušikasta kislina

Dušikasta kislina. Dušikasta ali dušikova (III) kislina je šibka enoprotonska kislina z molekulsko formulo HNO2 in molsko maso 47.0134 g/mol.

Poglej Kisik in Dušikasta kislina

Dušikov dioksid

Dušikov dioksid ali dušikov(IV) oksid je kemična spojina s formula NO2 in eden od več dušikovih oksidov.

Poglej Kisik in Dušikov dioksid

Dušikov monoksid

Dušikov monoksid je kemična spojina dušika in kisika s formulo NO.

Poglej Kisik in Dušikov monoksid

Dušikov oksid

Dušikovi oksidi (plini NOx) so binarne spojine dušika in kisika.

Poglej Kisik in Dušikov oksid

Dušikova kislina

Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.

Poglej Kisik in Dušikova kislina

Dvoatomna molekula

molekule dušika, N2 periodnem sistemu elementov Dvoatomna molekula je molekula, zgrajena iz dveh atomov.

Poglej Kisik in Dvoatomna molekula

Dvoživke

Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.

Poglej Kisik in Dvoživke

Dvojna oploditev

Dvojna oploditev je posebni tip oploditve rastlin, ki se pojavlja pri kritosemenkah.

Poglej Kisik in Dvojna oploditev

Eduard Buchner

Eduard Buchner, nemški kemik in botanik, * 20. maj 1860, München, Nemčija, † 13. avgust 1917, Focșani, Romunija.

Poglej Kisik in Eduard Buchner

Ekoregija

Ekoregije so geografsko opredeljena področja z značilno kombinacijo dejavnikov okolja.

Poglej Kisik in Ekoregija

Eksosfera

Pogled na luno skozi atmosfero višjih območij Eksosfera (iz grščine έξο, éxo „zunaj, navzven“ in σφαίρα, sfära „žoga“) je zunanja plast ozračja, ki sega do 1000 kilometrov nad zemeljsko površino.

Poglej Kisik in Eksosfera

Eksotermna reakcija

Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.

Poglej Kisik in Eksotermna reakcija

Eksploziv

Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.

Poglej Kisik in Eksploziv

Električna iskra

Slika udara strele na severu Poljske. Električna iskra je iskra, ki nastane, ko jakost električnega polja preseže približno 4-30 kV/cm CRC Handbook of Chemistry and Physics - dielektrična poljska jakost zraka.

Poglej Kisik in Električna iskra

Elektrokemija

Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).

Poglej Kisik in Elektrokemija

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Poglej Kisik in Elektronegativnost

Elektronska lupina

Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).

Poglej Kisik in Elektronska lupina

Element 2. periode

Element 2.

Poglej Kisik in Element 2. periode

Elijev ogenj

Elijev ogenj na koncih jamborjev na ladji Elijev ogenj je električni vremenski pojav, pri katerem svetleča plazma nastane zaradi koronske razelektritve, tj.

Poglej Kisik in Elijev ogenj

Energija (raketa)

Energija z reaketoplanom Buran Energija s satelitom Poljus Energija (Энергия, "Energija") je bila težka raketa načrtovana v takratni Sovjetski zvezi v biroju NPO Energija.

Poglej Kisik in Energija (raketa)

Enota atomske mase

Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.

Poglej Kisik in Enota atomske mase

Enstatitni hondrit

« Saint Sauveur » Enstatitni hondrit EH5 - 1914 Enstatitni hondrit ali E hondrit je posebna vrsta (razred) kamnitih meteoritov iz skupine hondritov, ki vsebujejo mineral enstatit.

Poglej Kisik in Enstatitni hondrit

Epiderm

Epiderm ali epidermida (ponekod tudi povrhnjica in epidermis) je zunanje primarno krovno tkivo rastlin, ki prekriva rastlinske organe (liste, steblo, poganjke, cvetove itd.) in jih tako omejuje od okolja.

Poglej Kisik in Epiderm

Eritrocit

Človeške rdeče krvničke Rdeče krvničke ali eritrocíti so krvne celice, ki oskrbujejo telo s kisikom.

Poglej Kisik in Eritrocit

Eritropoetin

Model molekule eritropoetina. Eritropoetin (EPO) je glikoproteinski hormon, ki nastaja predvsem v ledvicah, v manjši meri pa tudi v jetrih.

Poglej Kisik in Eritropoetin

Eritropoeza

Rdeče krvničke Eritropoéza ali eritrocitopoéza je proces zorenja rdečih krvničk (eritocitov).

Poglej Kisik in Eritropoeza

Ernest Rutherford

Ernest Rutherford, 1.

Poglej Kisik in Ernest Rutherford

Eta Gredlja

Eta Gredlja (η Car, η Carinae) je dvozvezdje v ozvezdju Gredelj.

Poglej Kisik in Eta Gredlja

Etanoilbromid

Etanoilbromid je brezbarvna tekočina, ki se na zraku obarva rumeno.

Poglej Kisik in Etanoilbromid

Etanojska kislina

Ocetna kislina (pravilneje etanojska kislina, formula CH3COOH) je organska kislina.

Poglej Kisik in Etanojska kislina

Etanol/Varnostni list

Etanol - varnostni list.

Poglej Kisik in Etanol/Varnostni list

Etantiol

Etantiol je hlapljiva tekočina z vonjem po česnu, katere hlapi so zelo lahko vnetljivi.

Poglej Kisik in Etantiol

Eter

Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.

Poglej Kisik in Eter

Etilacetat

Etilacetat je ester etanojske kisline in etanola.

Poglej Kisik in Etilacetat

Etilenglikol

Etilenglikol (IUPAC ime: etan-1,2-diol) je organska spojina s formulo (CH2OH)2.

Poglej Kisik in Etilenglikol

Evolucija

Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Poglej Kisik in Evolucija

Evropij

Europij je kemični element s simbolom Eu in atomskim številom 63.

Poglej Kisik in Evropij

Evtrofikacija

Evtrofen ribnik Evtrofikacija oz.

Poglej Kisik in Evtrofikacija

Felzičnost

ZDA Riolit Vzorec zelo poroznega plovca z gostoto približno 0,25 g/cm³ iz vulkana Teide, Kanarski otoki ZDA Felzičnost je izraz, s katerim se v mineralogiji in geologiji označuje silikatne minerale, magme in kamnine z veliko vsebnostjo lahkih elementov silicija, kisika, aluminija, natrija in kalija.

Poglej Kisik in Felzičnost

Fitična kislina

200px Fítična kislina (tudi fitinska kislina, inozitol heksakisfosfat (IP6); fitat, če je v obliki soli) je v mnogih rastlinskih tkivih poglavitna zaloga fosforja, zlasti v semenu.

Poglej Kisik in Fitična kislina

Fitoplankton

Fitoplankton (tudi Phytoplankton) je droben rastlinski organizem, ki prosto lebdi v vodi in se pasivno premika z vodnimi tokovi.

Poglej Kisik in Fitoplankton

Flogistonska teorija

Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.

Poglej Kisik in Flogistonska teorija

Fluoroborova kislina

Fluoroborova kislina je kemična spojina s kemično formulo HBF4.

Poglej Kisik in Fluoroborova kislina

Formaldehid

Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.

Poglej Kisik in Formaldehid

Fosfor

Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.

Poglej Kisik in Fosfor

Fosforjev pentoksid

Fosforjev pentoksid je kemična spojina.

Poglej Kisik in Fosforjev pentoksid

Fosforjeva kislina

Fosforjeva, ortofosforjeva ali natančneje fosforjeva(V) kislina) je anorganska kislina s kemijsko formulo H3PO4. Kislina nastane z raztapljanjem difosforjevega pentaoksida (P2O5) v vodi. Fosforjev pentaoksid nastaja z zgorevanjem fosforja. Fosforjeva(V) kislina vsebuje tri vodikove atome, zato disociira v treh stopnjah: H3PO4 → H2PO4 + H3O H3PO4 → H1PO4 + 2H3O H3PO4 → PO4 + 3H3O Zaradi treh predhodnih vodikovih atomov ima kislina strokovno predpono orto, ki velja za kisline z več H atomi.

Poglej Kisik in Fosforjeva kislina

Fosgen

Fosgen (kemijska oznaka karbonildiklorid; COCl2) je bojni strup - dušljivec, ki ima v normalnih okoliščinah vonj po sveže pokošenem senu.

Poglej Kisik in Fosgen

Fosil

členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.

Poglej Kisik in Fosil

Fosilno gorivo

Premog Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikovodike.

Poglej Kisik in Fosilno gorivo

Fotoelektrokemična celica

Fotoelektrokemična celica (ang. Photoelectrochemical cells - PEC) je sončna celica, ki proizvaja električno energijo ali pa proizvaja vodik, podobno kot pri elektrolizi vode.

Poglej Kisik in Fotoelektrokemična celica

Fotokemija

Fotokemija je smer kemije, ki se ukvarja s proučevanjem interakcij med svetlobo ter atomi in molekulami.

Poglej Kisik in Fotokemija

Fotosinteza

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.

Poglej Kisik in Fotosinteza

Fototrofni organizem

Kopenski in vodni avtotrofi - rastline rastejo na podrtem deblu sredi vode, bogate z algami Fototrofni oz.

Poglej Kisik in Fototrofni organizem

Frakcionirana kristalizacija (geologija)

Shematski prikaz osnov frakcionirane kristalizacije magme. Sestava magme se med ohlajanjem spreminja, ker nekateri minerali izkristalijo in se izločijo iz taline. Minerali kristalijo v naslednjem zaporedju: '''1''': olivin, '''2''': olivin in piroksen, '''3''': piroksen in plagioklaz, '''4''': plagioklaz.

Poglej Kisik in Frakcionirana kristalizacija (geologija)

Fraunhoferjeve črte

page.

Poglej Kisik in Fraunhoferjeve črte

Friedrich August Kekulé

Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.

Poglej Kisik in Friedrich August Kekulé

Furan

Furan je heterociklična organska spojina, ki jo sestavlja petčlenski aromatski obroč s štirimi atomi ogljika in enim atomom kisika.

Poglej Kisik in Furan

Gašerbrum II

Gašerbrum II ali Gasherbrum II (加舒尔布鲁木II峰; pinjin: Jiāshūěrbùlǔmù II Fēng), 8035 m, je osemtisočak v osrčju Karakoruma, na meji med Pakistanom in Kitajsko.

Poglej Kisik in Gašerbrum II

Gadolinij

Gadolinij je kemični element s simbolom Gd in atomskim številom 64.

Poglej Kisik in Gadolinij

Gadolinit

Gadolinit je mineral skoraj črne barve in steklastega leska, ki sestoji predvsem iz silikatov erbija, itrija, cerija, berilija in železa.

Poglej Kisik in Gadolinit

Gajševsko jezero

Gajševsko jezero je umetno akumulacijsko jezero na reki Ščavnici, ki leži med krajema Gajševci in Grabami pri Ljutomeru v Občini Križevci (z manjšim delom v Občini Ljutomer) na severovzhodu Slovenije.

Poglej Kisik in Gajševsko jezero

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Poglej Kisik in Ganimed (luna)

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Poglej Kisik in Geografija

Geološka časovna lestvica

Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.

Poglej Kisik in Geološka časovna lestvica

George Ingle Finch

George Ingle Finch, avstralski kemik in alpinist, * 4. avgust 1888, † 22. november 1970.

Poglej Kisik in George Ingle Finch

Germanijev(IV) oksid

Germanijev(IV) oksid, germanijev dioksid ali germanijev oksid je anorganska spojina s formulo GeO2.

Poglej Kisik in Germanijev(IV) oksid

GFAJ-1

GFAJ-1 je ekstremofilna bakterija paličaste oblike iz družine Halomonadaceae, ki so jo prvič izolirali iz sedimentov v jezeru Mono v Kaliforniji leta 2009.

Poglej Kisik in GFAJ-1

Gibsit

Gibsit je ena od mineralnih oblik aluminijevega hidroksida (Al(OH)3).

Poglej Kisik in Gibsit

Gladka mišica

Celice gladke mišičnine Gladke mišice predstavljajo mišičnino votlih in cevastih organov.

Poglej Kisik in Gladka mišica

Glavobol v skupkih

Glavobol v skupkih (tudi glavobol v rojih ali glavobol v rafalih) je hud enostranski glavobol, ki se pojavi pogosto med spanjem.

Poglej Kisik in Glavobol v skupkih

Glikoliza

Glikoliza ali glikolitična pot, ponekod tudi Embden-Meyerhofova pot, je prva faza celičnega dihanja, ki se odvija v celični citoplazmi, in v kateri se molekula glukoze razgradi do piruvata (aniona piruvične kisline), pri čemer pride do nastanka energijsko bogatih molekul adenozina trifosfata (ATP) in koencima nikotinamidadenindinukleotida (NADH).

Poglej Kisik in Glikoliza

Glikoprotein

Glikoprotein, glikoliziran preko dušika v asparaginskem (Asn) aminokislinskem ostanku proteinskega dela.Ruddock & Molinari (2006) Journal of Cell Science 119, 4373–4380 Glikoproteín je sestavljena beljakovina, ki je kovalentno povezana z oligosaharidom.

Poglej Kisik in Glikoprotein

Glikozid

Glikozidi so kemične spojine, pri katerih je alkohol preko glikozidne vezi povezan s sladkornim delom molekule.

Poglej Kisik in Glikozid

Glikozilacija

Glikozilacija je ena najpomembnejših posttranslacijkih dogodkov in je adicija sladkorjev na protein, na aminokisline asparagin, hidroksilizin, serin ali treonin, protein v tem primeru postane glikoprotein.

Poglej Kisik in Glikozilacija

Globin

Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi. Globini so velika skupina beljakovin, prisotnih v številnih organizmih, ki nase vežejo hemsko strukturo.

Poglej Kisik in Globin

Glukuronska kislina

β-D oblika glukuronske kisline Glukuronska kislina (grško γλυκερός - »sladek«) je karboksilna kislina, ki je derivat glukoze in se od nje razlikuje le po oksidiranem ogljiku na šestem mestu v molekuli (namesto hidroksilne skupine imamo pri glukuronski kislini karboksilno skupino).

Poglej Kisik in Glukuronska kislina

Gnajs

Vzorec gnajsa kaže "gnajsove pasove". Gnajs je pogost in splošno razširjen tip kamnine, nastale v visoko kvalitetnih regionalnih metamorfnih procesih že obstoječih formacij, ki so bile prvotno bodisi magmatske ali sedimentne kamnine.

Poglej Kisik in Gnajs

Gnitje

Gnijoča breskev v obdobju šestih dni. Gnitje je proces, pri katerem se organizmi razgradijo s pomočjo bakterij ali glivic.

Poglej Kisik in Gnitje

Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.

Poglej Kisik in Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Gorenje

Gorenje je lahko.

Poglej Kisik in Gorenje

Gorenje (kemija)

Gorenje je eksotermna kemijska reakcija med gorivom in oksidacijskim sredstvom, v večini primerov je to kisik iz zraka.

Poglej Kisik in Gorenje (kemija)

Gorenje rudnika pod mestom Centralia (ZDA)

Rudnik premoga pod mestom Centralija v Pensilvaniji, ZDA, gori že vsaj od 27.

Poglej Kisik in Gorenje rudnika pod mestom Centralia (ZDA)

Gostota elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.

Poglej Kisik in Gostota elementov (podatkovna stran)

Gostota zraka

Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.

Poglej Kisik in Gostota zraka

Grafit

Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.

Poglej Kisik in Grafit

Gregg L. Semenza

Gregg Leonard Semenza, ameriški genetik, pediater in akademik, nobelovec, * 12. julij 1956, New York, Združene države Amerike.

Poglej Kisik in Gregg L. Semenza

Grignardova reakcija

Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.

Poglej Kisik in Grignardova reakcija

H hondrit

H5 hondrit Dar Bou Nali Južnem Maroku H hondrit (tudi bronzitni hondrit) je vrsta navadnih kamnitih hondritov.

Poglej Kisik in H hondrit

Haber-Boschev proces

Fritz Haber, 1918 Carl Bosch Habrov ali Haber-Boschev proces je industrijska implementacija reakcije elementarnega dušika in vodika, v kateri nastane amonijak, in hkrati glavni industrijski proces za proizvodnjo amonijaka:M.

Poglej Kisik in Haber-Boschev proces

Halicephalobus mephisto

Halicephalobus mephisto je vrsta gliste, ki so jo leta 2011 odkrili geologi v vzorcih rude iz več južnoafriških rudnikov zlata.

Poglej Kisik in Halicephalobus mephisto

Halkogen

Halkogeni so kemijski elementi iz 16.

Poglej Kisik in Halkogen

Hall-Héroultov proces

Hall–Héroult proces je glavni industrijski proces za proizvodnjo aluminija.

Poglej Kisik in Hall-Héroultov proces

Hannyjin objekt

Hannyjin objekt in spiralna galaksija IC 2497. Hannyjin objekt ali Hannyjino telo (nizozemsko Hanny's Voorwerp) je astronomsko telo neznane narave.

Poglej Kisik in Hannyjin objekt

Helicobacter pylori

Helicobacter pylori je vrsta mikroaerofilnih gramnegativnih ukrivljenih ali spiralastih bacilov iz rodu Helicobacter s 4 do 7 polarnimi bički, ki z ureazo nevtralizira kislost v svojem neposrednem okolju, povzroča vnetje želodčne sluznice in razjede v želodcu in dvanajstniku.

Poglej Kisik in Helicobacter pylori

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Kisik in Helij

Hemocianin

hemolimfe hobotnice. Hemocianini so dihalni (respiratorni) pigmenti v obliki metaloproteina iz več podenot, na katerih sta vezana dva bakrova iona za reverzibilno vezavo ene kisikove molekule (O2).

Poglej Kisik in Hemocianin

Hemoglobin

Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi. Hemoglobin je rdeče barvilo v krvi, ki vsebuje železo.

Poglej Kisik in Hemoglobin

Hemoglobinurija

Hemoglobinurija pomeni prisotnost hemoglobina (beljakovine, ki po telesu prenaša kisik) v seču v nenormalno visoki koncentraciji.

Poglej Kisik in Hemoglobinurija

Hemolimfa

Hemolímfa je telesna tekočina v nekaterih nevretenčarjih, tj.

Poglej Kisik in Hemolimfa

Henry Cavendish

1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.

Poglej Kisik in Henry Cavendish

Henryjev zakon

William Henry Henryjev zakon je plinski zakon, ki ga je formuliral angleški kemik William Henry leta 1803.

Poglej Kisik in Henryjev zakon

Heroin

Heroin je eden prvih derivatov morfina, ki so ga dobili tako, da so morfin obdelovali z anhidridom ocetne kisline in dobili diacetil morfin.

Poglej Kisik in Heroin

Heterociklična spojina

strukture in imena pogostih in manj pogostih heterocikličnih spojin Piridin je primer heterociklične spojine. ''ciklo''-Oktažveplo je primer homociklične spojine. Heterociklična spojina ali obročna struktura je ciklična spojina, ki jo sestavljajo atomi vsaj dveh različnih elementov kot členi obroča ali obročev.

Poglej Kisik in Heterociklična spojina

Heterocista

Heterociste ali heterocite so specializirane dušik fiksirajoče celice, ki nastajajo ob pomankanju dušika in se pojavljajo pri različnih nitastih cianobakterijah (modrozelenih cepljivkah), kot so vrste Nostoc punctiforme, Cylindrospermum stagnale in Anabaena sphaerica.

Poglej Kisik in Heterocista

Hibridizacija orbital

Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.

Poglej Kisik in Hibridizacija orbital

Hidrazin

Hidrazin je anorganska kemijska spojina s formulo N2H4 (NH2-NH2).

Poglej Kisik in Hidrazin

Hidrofit

vodne lilije. Hidrofit ali vodne rastline so rastline, ki so prilagojene, da živijo v vodnih okoljih.

Poglej Kisik in Hidrofit

Hidroksilni radikal

Skeletni formuli 1-hidroksi-2(''1H'')-piridintiona in njegovega tavtomera Hidroksilni radikal •OH je nevtralna oblika hidroksidnega iona (OH−).

Poglej Kisik in Hidroksilni radikal

Hidroponika

Hidroponika je moderni način gojenja rastlin v vodnem mediju z natančno odmerjenim dodajanjem raztopin, ki vsebujejo potrebne količine hranil ter rastlinskih hormonov, da lahko pridelek doseže svoj genetski potencial ali se temu čim bolj približa.

Poglej Kisik in Hidroponika

Hidrosfera

Rečni kanal Hidrosfera (iz grščine vodna sfera) v geografiji opisuje vso vodo, ki jo najdemo na površju nekega planeta in pod njim.

Poglej Kisik in Hidrosfera

Hidrostatski skelet

Hidrostatski skelet ali hidrostatsko ogrodje (ponekod tudi hidrostatični skelet in ogrodje) je tip gibljivega skeleta, ki ga podpira tlak tekočin.

Poglej Kisik in Hidrostatski skelet

Hillova enačba (biokemija)

V biokemiji Hillova enačba služi ocenjevanju kooperativnosti pri vezavi liganda na makromolekulo, npr.

Poglej Kisik in Hillova enačba (biokemija)

Hinokitiol

Hinokitiol (β-thujaplicin) je naravni monoterpen, ki ga najdemo v lesu dreves iz družine cipresovk (Cupressaceae).

Poglej Kisik in Hinokitiol

Hipoklorova kislina

Molekula hipoklorove kisline Hipoklorova kislina (pravilneje klorova(I) kislina, formula HOCl) je kislina, ki je neobstojna, saj na svetlobi razpade na klor in vodo.

Poglej Kisik in Hipoklorova kislina

Hipoksija

Hipoksíja pomeni pomanjkanje preskrbe s kisikom v tkivih.

Poglej Kisik in Hipoksija

Hipoteza o Gaji

Hipoteza o Gaji, poznana tudi pod imenom Gajin princip ali Gajina paradigma, je hipoteza, ki trdi, da sta življenje na Zemlji in sam planet neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.

Poglej Kisik in Hipoteza o Gaji

Hitin

molekule hitina, zgrajene iz dveh N-acetilglukozaminov, ki se povezujejo z vezmi beta-1,4 v dolge verige Hitín je dolgoverižen polisaharid, polimer beta-glukoze z empirično formulo (C8H13O5N)n.

Poglej Kisik in Hitin

Hitrost zvoka

Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.

Poglej Kisik in Hitrost zvoka

HMS Sidon (1944)

Podmornica HMS Sidon 17. novembra 1944 HMS Sidon je bila britanska podmornica kraljevske mornarice splovljena septembra leta 1944.

Poglej Kisik in HMS Sidon (1944)

Honda Civic

Honda Civic osme generacije Honda Civic S-type 2007 Civic je najuspešnejši Hondin avtomobil.

Poglej Kisik in Honda Civic

Howard Cedar

Howard Cedar, tudi Haim oz.

Poglej Kisik in Howard Cedar

Humus

prsti. Zaradi nakopičenega organskega ogljika je črne ali temno rjave barve. Humus je vrhnja plast prsti, ki nastane z razgradnjo organskih snovi v plasti rastlinskega opada.

Poglej Kisik in Humus

IIE železov meteorit

IIE železov meteorit je vrsta kovinskega meteorita.

Poglej Kisik in IIE železov meteorit

Inergen

Inergen je plinska mešanica, ki jo sestavljajo dušik, argon in ogljikov dioksid.

Poglej Kisik in Inergen

Inertni plin

Inertni plin je nereaktiven plin, ki se uporablja za kemijske sinteze, kemijske analize, ali za zaščito reaktivnih materialov.

Poglej Kisik in Inertni plin

Infarkt

Infarkt je stanje odmiranja tkiva oz.

Poglej Kisik in Infarkt

Infrardeča spektroskopija

Infrardeči spektrometer Varian Scimitar 1000 FTIR Infrardeča spektroskopija (IR spektroskopija ali vibracijska spektroskopija) je spektroskopska metoda, pri kateri opazujemo interakcijo infrardeče svetlobe s snovjo.

Poglej Kisik in Infrardeča spektroskopija

Inkandescenca

oranžno svetlobo, je značilen zgled inkandescence. Inkandescénca (iz latinske besede incandescere – žareti, zažareti) je pojav, pri katerem vroče telo oddaja vidno svetlobo zaradi visoke temperature.

Poglej Kisik in Inkandescenca

Insulin

aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.

Poglej Kisik in Insulin

Integrirano vezje

Čip pod mikroskopom Integrirano vezje (tudi čip) je mikrovezje, sestavljeno iz množice elektronskih elementov, ki so na skupnem substratu iz polprevodniškega materiala med seboj povezani v električno vezje.

Poglej Kisik in Integrirano vezje

Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)

Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.

Poglej Kisik in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)

Ionski polmer

Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.

Poglej Kisik in Ionski polmer

Ishemija

Ishemija (gr. ισχαιμία, isch~ - omejitev, haema - kri) je pomanjkanje oskrbe s krvjo v določenem tkivu ali celotnem organu zaradi stisnjenja ali zapore v arteriji.

Poglej Kisik in Ishemija

Izbruh

Izbrúh je lahko.

Poglej Kisik in Izbruh

Izotopi vodika

Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.

Poglej Kisik in Izotopi vodika

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Poglej Kisik in Izparilna toplota

Γ-hidroksibutirat

γ-hidróksibutirát, 4-hidroksibutanojska kislina, natrijev oksibat ali GHB je naravno prisotna substanca v centralnem živčnem sistemu, kjer deluje kot živčni prenašalec, prisotna pa je tudi v vinu, citrusih in skoraj vseh živalih.

Poglej Kisik in Γ-hidroksibutirat

Jabolčni kis

Jabolčni kis je tekočina, ki nastane iz jabolčnika.

Poglej Kisik in Jabolčni kis

Jacques-Louis Soret

Jacques-Louis Soret, švicarski kemik, * 30. junij 1827, Ženeva, Švica, † 13. maj 1890, Ženeva.

Poglej Kisik in Jacques-Louis Soret

JAHO VI

JAHO VI je bila šesta jugoslovanska alpinistična odprava v Himalajo, ki je trajala od 11. avgusta do 12. novembra 1975.

Poglej Kisik in JAHO VI

Jama Movile

Jama Movile je jama v Romuniji v bližini črnomorskega mesta Mangalia.

Poglej Kisik in Jama Movile

James W. Black

Sir James Whyte Black, OM, FRS, FRSE, FRCP, škotski zdravnik in farmakolog, nobelovec, * 14. junij 1924, Uddingston, Lanarkshire, Škotska, † 22. marec 2010, London, Anglija.

Poglej Kisik in James W. Black

Jedrska kemija

Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.

Poglej Kisik in Jedrska kemija

Jedrska podmornica

Ruska jedrska podmornica razreda ''Ščuka-B'' Jedrske podmornice uporablja šest držav Jedrska podmornica je podmornica na jedrski pogon, v kateri je jedrski reaktor, ki žene parne turbine.

Poglej Kisik in Jedrska podmornica

Jedrsko zlivanje

Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.

Poglej Kisik in Jedrsko zlivanje

Jeklena litina

Jeklena litina je pomirjeno jeklo, ki ga ulivamo v livno votlino, kjer se strdi in obdrži njeno obliko.

Poglej Kisik in Jeklena litina

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Poglej Kisik in Jeklo

Jezero Inle

Jezero Inle (burmansko အင်းလေးကန်, izgovarjava) je sladkovodno jezero v mestni četrti Njaungšve v okrožju Taundži v državi Šan, v delu gorovja Šan v Mjanmarju (Burmi).

Poglej Kisik in Jezero Inle

Jezero Traful

Jezero Traful je jezero v departmaju Los Lagos argentinske province Neuquén s površino 76 km².

Poglej Kisik in Jezero Traful

Jodovodik

Jodovodik (HI) je dvoatomna molekula.

Poglej Kisik in Jodovodik

John Scott Haldane

John Scott Haldane, škotski fiziolog in filozof znanosti, * 3. maj 1860, Edinburg, Škotska, Združeno kraljestvo, † 14. marec 1936, Oxford, Anglija.

Poglej Kisik in John Scott Haldane

Joseph Priestley

Joseph Priestley, angleški teolog, duhovnik, filozof, kemik, fizik in politični teoretik, * 13. marec 1733, Birstall, Anglija, † 6. februar 1804, Northumberland, Pensilvanija, ZDA.

Poglej Kisik in Joseph Priestley

Joseph Wilson Swan

Sir Joseph Wilson Swan, angleški fizik, kemik in izumitelj, * 31. oktober 1828, Sunderland, County Durham, Anglija, † 27. maj 1914, Warlingham, Surrey, Anglija.

Poglej Kisik in Joseph Wilson Swan

Julius Axelrod

Julius »Julie« Axelrod, ameriški biokemik in farmakolog, nobelovec, * 30. maj 1912, New York, Združene države Amerike, † 29. december 2004, Rockville, Maryland.

Poglej Kisik in Julius Axelrod

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Kisik in Jupiter

K-141 Kursk

K-141 Kursk je bila jurišna jedrska podmornica razreda ''Antej'' Ruske vojne mornarice. Potonila je po nesreči 12. avgusta 2000 v Barentsovem morju. Ime je dobila po ruskem mestu Kursk, v bližini katerega je leta 1943 potekala največja tankovska bitka v zgodovini, bitka pri Kursku.

Poglej Kisik in K-141 Kursk

Kačji pastirji

Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.

Poglej Kisik in Kačji pastirji

Kafra

Kafra je voskasta aromatična snov.

Poglej Kisik in Kafra

Kalcijev hidrogensulfit

Kalcijev hidrogensulfit (zastarelo kalcijev bisulfit) je spojina s formulo Ca(HSO3)2). Raztopljen v vodi se imenuje sulfitna lužnica in se uporablja za proizvodnjo celuloze (sulfitni postopek). Ca + H2SO3 → Ca(HSO3)2 + H (v vodi povečuje koncentracijo OH) Kategorija:Kemične spojine.

Poglej Kisik in Kalcijev hidrogensulfit

Kalcijev karbonat

Kalcijev karbonat je kemična spojina s formulo CaCO3.

Poglej Kisik in Kalcijev karbonat

Kalcijev oksid

Kalcijev oksid (CaO) je bela, jedka, alkalna in kristalinična anorganska spojina.

Poglej Kisik in Kalcijev oksid

Kalcijev sulfat

Kalcijev sulfat je pogosta laboratorijska in industrijska kemikalija s formulo CaSO4.

Poglej Kisik in Kalcijev sulfat

Kalijev ferat

Kalijev ferat je kemijska spojina s formulo K2FeO4.

Poglej Kisik in Kalijev ferat

Kalijev oksid

Kalijev oksid je anorganska spojina s formulo K2O.

Poglej Kisik in Kalijev oksid

Kalijev permanganat

Kalijev permanganat se uporablja kot razkužilo v vodnih raztopinah 0,01 do 0,02%.

Poglej Kisik in Kalijev permanganat

Kalijev pikrat

Strukturna formula kalijevega pikrata Kalijev pikrat je kalijeva sol pikrinske kisline (trinitrofenola).

Poglej Kisik in Kalijev pikrat

Kalorimetrija

Prvi kalorimeter na svetu, ki sta ga koristila Antoine Lavoisier in Pierre-Simon Laplace, 1782-83, pri svojih raziskavah Kalorimetrija je znanost za merjenje toplote kemijskih reakcij ali fizične spremembe.

Poglej Kisik in Kalorimetrija

Kaolinit

Kaolinit je alumosilikatni mineral s kemijsko formulo Al2Si2O5(OH)4.

Poglej Kisik in Kaolinit

Kapela (zvezda)

Kapela ali α Voznika je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Voznika, šesta najsvetlejša zvezda nočnega neba in tretja najsvetlejša zvezda severne nebesne poloble, tik za Arkturjem in Vego.

Poglej Kisik in Kapela (zvezda)

Kapilara

Sistem žil Kapilara ali (krvna) lasnica je najtanjša krvna žila v telesu, ki ima premer 0,01–0,2 mm.

Poglej Kisik in Kapilara

Karbid

Kalcijev karbid v kosih Karbídi so binarne spojine ogljika s kovinami ali z nekaterimi polkovinami (bor, silicij).

Poglej Kisik in Karbid

Karboksilna kislina

Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.

Poglej Kisik in Karboksilna kislina

Karbonat

Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.

Poglej Kisik in Karbonat

Katalaza

Katalaza je encim, ki se nahaja v tkivih, ki vsebujejo maščobe, zelenih listih in v vseh aerobnih celicah.

Poglej Kisik in Katalaza

Kateholamini

Katehol Dopamin Noradrenalin (norepinefrin) Adrenalin (epinefrin) Kateholamíni so organske spojine s simpatikomimetičnim delovanjem, sestavljene iz aromatskega katehola (benzen z dvema hidroksilnima skupinama) in alifatskega aminskega dela.

Poglej Kisik in Kateholamini

Katran

Katranu podobna snov se lahko proizvaja iz koruznega stebla s segrevanjem v mikrovalovni pečici. Katran ali gudron je temna, večkrat črna, viskozna, oljnata tekočina, ki vsebuje ostanke destilacije fosilnih organskih materialov, ogljikovih hidratov in nafte.

Poglej Kisik in Katran

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Kisik in Kemija

Kemijska kinetika

Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.

Poglej Kisik in Kemijska kinetika

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Poglej Kisik in Kemijska reakcija

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Kisik in Kemijski element

Kemijski zakon

Kemijski zakoni so tisti naravni zakoni, ki se nanašajo na kemijo.

Poglej Kisik in Kemijski zakon

Kemiluminiscenca

Kemoluminiscenčna reakcija Kemiluminiscénca je sevanje za snovi značilne svetlobe kot posledica kemične reakcije.

Poglej Kisik in Kemiluminiscenca

Keto-enolna tavtomerija

Keto-enolna tavtomerija: kemijsko ravnotežje med keto obliko (1) in enolno obliko (2) aldehida ali ketona. Keto-enolna tavtomerija je kemijsko ravnotežje med ketonsko in enolno obliko ketona ali aldehida.

Poglej Kisik in Keto-enolna tavtomerija

Keton

Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.

Poglej Kisik in Keton

Kisikove anorganske spojine

Kisik je nekovina, ki tvori ogromno spojin, zato na spodnjem seznamu ni podanih hidroksidov, karbonatov, kislin...

Poglej Kisik in Kisikove anorganske spojine

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Poglej Kisik in Kislina

Klasasti rmanec

Klasasti rmanec (znanstveno ime Myriophyllum spicatum) je podvodna rastlina iz družine rmančevk (Haloragaceae), ki je nativna v Evropi, Aziji in Severni Afriki.

Poglej Kisik in Klasasti rmanec

Klasifikacija Killip-Kimball

Klasifikacija Killip-Kimball (imenovana tudi klasifikacija Killip) je sistem, ki se uporablja pri posameznikih z akutnim miokardnim infarktom (srčnim infarktom) za napoved tveganja za umrljivost.

Poglej Kisik in Klasifikacija Killip-Kimball

Ključna dobrina

Ključna dobrina je tista dobrina, ki je potrebna za zadovoljevanje potreb ljudi.

Poglej Kisik in Ključna dobrina

Klorid

Kloridi so različne spojine s klorom, kar izključuje klorove spojine s kisikom in fluorom, kjer ima klor pozitivno vrednost oksidacijskega števila, saj sta elementa kisik in fluor bolj elektronegativna od klora in lahko le-tega oksidirata.

Poglej Kisik in Klorid

Koža

Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.

Poglej Kisik in Koža

Kofein

Molekularna struktura kofeina Kofein (tudi trimetilksantin (C8H10N4O2), tein, matein, guaranin in metiloteobromin) je naravni alkaloid, ki ga pridobivamo iz kavnih zrn, iz listov čajevca in iz kakavovih zrn.

Poglej Kisik in Kofein

Kokosov rak

Kokosov rak, tudi kokosov tatič (znanstveno ime Birgus latro), je vrsta kopenskega raka, ki prebiva na otokih v Indijskem in Pacifiškem oceanu.

Poglej Kisik in Kokosov rak

Komandno-servisni modul Apolla

Komandno-servisni modul Apolla je ameriško vesoljsko plovilo, ki je bilo najprej skupaj z lunarnim modulom uporabljeno v programu Apollo, samostojno pa pri poletih na vesoljsko postajo Skylab in združeni ameriško-ruski odpravi Apollo-Sojuz.

Poglej Kisik in Komandno-servisni modul Apolla

Komet Hyakutake

Komet Hyakutake ali C/1996 B2 je komet, ki ga je 31. januarja 1996 odkril japonski ljubiteljski astronom Yuji Hyakutake (1950 -2002).

Poglej Kisik in Komet Hyakutake

Komet McNaught

Komet McNaught ali C/2006 P1 ali Veliki komet iz leta 2007 je neperiodični komet, ki ga odkril škotsko-avstralski astronom Robert H. McNaught (rojen 1956).

Poglej Kisik in Komet McNaught

Kompleksna spojina

Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.

Poglej Kisik in Kompleksna spojina

Kompost

Kompost je rastlinska snov, ki se razgradi in reciklira kot gnojilo.

Poglej Kisik in Kompost

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Poglej Kisik in Konstanta fine strukture

Korala

Različne korale na Velikem koralnem grebenu Barva koral je odvisna od simbiontskih alg in pigmentov, ki jih sintetizirajo same korale. Korale so v splošnem morski nevretenčarji iz skupine koralnjakov (Anthozoa), ki tipično živijo v kolonijah, pritrjenih na morsko dno.

Poglej Kisik in Korala

Korozija

Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.

Poglej Kisik in Korozija

Korund

Korund (staroindijsko kauruntaka - rubinasto rdeča) je mineral aluminijevega oksida in spada med okside.

Poglej Kisik in Korund

Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Poglej Kisik in Kositer

Kositrov dioksid

Kositrov dioksid, kositrov(IV) oksid ali staní oksid je anorganska spojina s formulo SnO2.

Poglej Kisik in Kositrov dioksid

Kostnice

Kostnice (znanstveno ime Osteichthyes) tvorijo najobsežnejšo in najbolj raznoliko skupino rib, kamor uvrščamo več kot 90% vseh ribjih vrst.

Poglej Kisik in Kostnice

Kovinskost

II. populacije. V astronomiji je kovinskost uporabljena za opis pogostosti elementov, ki so težji od vodika in helija.

Poglej Kisik in Kovinskost

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Poglej Kisik in Kozmični žarki

Kras

Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.

Poglej Kisik in Kras

Krebsov cikel

Cikel citronske kisline (poznan tudi pod imenom cikel trikarboksilnih kislin ali Krebsov cikel - imenovan po Hansu Aldolfu Krebsu, ki je prvi prepoznal cikel) je zaporedje več kemijskih reakcij, ki potekajo v živih celicah, pri tem pa uporabljajo kisik kot del celičnega metabolizma.

Poglej Kisik in Krebsov cikel

Kri

vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).

Poglej Kisik in Kri

Krionika

Krionika (κρύος kryos pomeni 'mraz' ali 'hlad') je praksa, pri kateri se človeško truplo ali glavo krioprezervira (zamrzne do nizke temperature – običajno -196°C) z mislijo, da bo v prihodnosti zaradi razvoja novih medicinskih in biotehnoloških metod mogoča vnovična obuditev umrlega.

Poglej Kisik in Krionika

Kriptobioza

Kriptobioza (grško kryptós - skrit + biosis - življenje), tudi anabioza, je stanje neaktivnosti presnove (metabolizma) v živih bitjih, do katere pride zaradi neugodnih pogojev v okolju, kot so suša, zmrzovanje in pomanjkanje kisika.

Poglej Kisik in Kriptobioza

Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Poglej Kisik in Kristalna struktura

Kritična temperatura

Krítična temperatúra je najvišja mogoča temperatura, pri kateri se lahko plin z zviševanjem tlaka utekočini.

Poglej Kisik in Kritična temperatura

Kritična točka

meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.

Poglej Kisik in Kritična točka

Kroženje fosforja

Kroženje fosforja Kroženje fosforja je večkratno premeščanje fosforja med zemeljsko skorjo in organizmi.

Poglej Kisik in Kroženje fosforja

Kroženje kisika

Kroženje kisika Kroženje kisika je biogeokemijski cikel, ki opisuje pretok kisika znotraj in med tremi glavnimi rezervoarji: ozračje (zrak), skupna vsebnost bioloških snovi v biosferi (globalno vsota vseh ekosistemov), in litosfera (zemljina skorja).

Poglej Kisik in Kroženje kisika

Kroženje ogljika

Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.

Poglej Kisik in Kroženje ogljika

Kroglasta strela

Nizozemskem (Maastricht, 28. junij 2011) sevanja, neodvisno pa valovna dolžina sevanja. Kroglasta strela, tudi kroglasti blisk, je redek naravni električni pojav s podobo žareče krogle različnih velikosti.

Poglej Kisik in Kroglasta strela

Kromatofora

vrste ''Zebra Danio'' so odgovorne za zlitje organizma z okolico kot prilagoditev na temno (zgoraj) ali svetlo okolico (spodaj). Kromatofore so pigmentne in odsevne celice, ki se nahajajo v dvoživkah, ribah, plazilcih, rakih in glavonožcih.

Poglej Kisik in Kromatofora

Krup

Krup ali laringotraheobronhitis je bolezen dihal, ki jo običajno sproži akutna virusna okužba zgornjih dihal.

Poglej Kisik in Krup

Krvna žila

Krvna žila je cevast organ, po katerem se pretaka kri.

Poglej Kisik in Krvna žila

Krvna plazma

Krvna plazma je tekoča sestavina krvi, v kateri so suspendirane krvne celice.

Poglej Kisik in Krvna plazma

Krvni bojni strup

Krvni ali splošni bojni strupi preprečujejo prenos kisika skozi kri, saj preprečujejo proces oksidacije v celicah.

Poglej Kisik in Krvni bojni strup

Krvni tlak

prekatu (modro) med sistolo in diastolo Krvni tlak je tlak krvi v žilah.

Poglej Kisik in Krvni tlak

Krvnička

Krvnička, krvno telesce ali krvna celica je vsaka od treh vrst celic, ki so v krvi.

Poglej Kisik in Krvnička

Ksantin oksidaza

Ksantin oksidaza ali ksantinska oksidaza je FAD vsebujoči encim v poti razgradnje purinskih baz, ki katalizira oksidacijo ksantina v sečno kislino in vodikov peroksid, pa tudi oksidacijo hipoksantina v ksantin.

Poglej Kisik in Ksantin oksidaza

Kumenski postopek

Kumenski postopek, kumensko-fenolni postopek ali Hockov postopek je industrijski postopek za sintezo fenola in acetona iz benzena in propena.

Poglej Kisik in Kumenski postopek

Lambertova funkcija W

Graf funkcije \operatornameW_0(x), \ (-1/e \le x \le 4) kompleksni ravnini Lambertova fúnkcija W (tudi fúnkcija ω) je v matematiki obratna funkcija: kjer je ew naravna eksponentna funkcija in w kompleksno število.

Poglej Kisik in Lambertova funkcija W

Lantanov karbonat

Lantanov karbonat (La2(CO3)3) je sol, ki ga tvorijo lantanovi (III) kationi in karbonatni anioni.

Poglej Kisik in Lantanov karbonat

Les

za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.

Poglej Kisik in Les

Letalski motor

KM) pri 2450 vrtljajih na minuto, vgrajen v letalo Fairchild PT-19 DH.89 Dragon Rapide UL260i z močjo 71 kW (95 KM) pri 3300 vrt./min Kanadskem letalskem muzeju VL ZDA Armstrong Siddeley Jaguar IV iz leta 1924 z močjo 261 kW (350 KM), nameščen na letalu Hawker Danecock industrijski muzej, Chemnitz Letálski motór je vrsta batnega in krožnega motorja z notranjim zgorevanjem, ki se uporablja pri letalih.

Poglej Kisik in Letalski motor

Lewisova teorija kislin in baz

Lewisova kislina je molekularna entiteta (in ustrezna kemijska vrsta), ki je akceptor (prejemnik) elektronskega para in zato sposobna reagirati z Lewisovo bazo, pri čemer nastane Lewisov adukt.

Poglej Kisik in Lewisova teorija kislin in baz

Linj

Linj (znanstveno ime Tinca tinca) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae).

Poglej Kisik in Linj

Liofilizacija

Liofilizacija ali sušenje z zamrzovanjem je postopek, s katerim odstranimo vodo iz bioloških in organskih snovi, ki bi jih s segrevanjem poškodovali, hkrati pa ohranimo njihovo strukturo in sestavo.

Poglej Kisik in Liofilizacija

Lipani

Lipani (znanstveno ime Thymallinae), ki vsebuje en sam rod Thymallus, je poddružina rib kostnic, ki avtohtono poseljuje vode zmernega in severnega pasu Evrope, Azije in Severne Amerike.

Poglej Kisik in Lipani

List

Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.

Poglej Kisik in List

Listna reža

Listna reža na listu paradižnika. Listne reže so odprtine v spodnji povrhnjici na listu rastline, skozi katere je omogočen prenos plinov in vlage.

Poglej Kisik in Listna reža

Litijev hidrid

Litijev hidrid je anorganska spojina s formulo LiH.

Poglej Kisik in Litijev hidrid

Livermorij

Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.

Poglej Kisik in Livermorij

LSD

Štirje mogoči izomeri dietilamida lizergične kisline. Psihoaktiven je le LSD. Díetílamíd lizêrgične kislíne (pogosto imenovan lizergíd, LSD, LSD-25 ali acid) je polsintetični psihedelik.

Poglej Kisik in LSD

Luščenje posteljice

Luščenje posteljice ali abrupcija placente je spontana ločitev pravilno ležeče posteljice pred rojstvom plodu.

Poglej Kisik in Luščenje posteljice

Luciferaza

Luciferaza je generično ime za encime, ki katalizirajo reakcije bioluminiscence pri nekaterih organizmih.

Poglej Kisik in Luciferaza

Luminiscenca

uri svetita zaradi luminiscenčnega barvila. Luminiscénca ali luminescénca je fizikalni pojav, pri katerem snov, ki ni močno segreta, seva svetlobo; v zvezi s tem se luminiscenci reče tudi hladna svetloba.

Poglej Kisik in Luminiscenca

Luminol

Luminol je aromatska spojina, ki oddaja modro svetlobo, če je aktivirana z ustreznim oksidantom.

Poglej Kisik in Luminol

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Kisik in Luna

Magma

Magma iz ognjenika na Havajih Magma (grško: mágma – zgnetena masa) ali žarja je zmes raztaljene kamnine, suspendiranih trdnih snovi in hlapnih snovi, na primer vode in ogljikovega dioksida, ki nastaja pod Zemljino površino in lahko obstaja tudi na drugih zemeljskih planetih.

Poglej Kisik in Magma

Magmatska kamnina

> 65 Ma Col-end Magmatske kamnine ali magmatiti (grško: mágma – zgnetena masa) so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje.

Poglej Kisik in Magmatska kamnina

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Poglej Kisik in Magnetizem

Magnetno polje v snoveh

Gostota magnetnega polja v snovi (B) je odvisna od gostote magnetnega poljav praznem prostoru (B0) in od relativne permeabilnosti snovi(\mu_).

Poglej Kisik in Magnetno polje v snoveh

Magnezijev oksid

Magnezijev oksid, pogovorno magnezija (kemijska formula MgO), je bel prah ali brezbarven kristal, nastane pri gorenju magnezija v zraku ali v kisiku.

Poglej Kisik in Magnezijev oksid

Manganov dioksid

Manganov dioksid s sistematičnim imenom manganov(IV) oksid, znan tudi kot rjavi manganovec, je anorganska spojina s kemijsko formulo MnO2.

Poglej Kisik in Manganov dioksid

Manganov(VII) oksid

Manganov(VII) oksid ali manganov heptoksid je anorganska spojina, kislinski anhidrid permanganove kisline, s kemijsko formulo Mn2O7.

Poglej Kisik in Manganov(VII) oksid

Mangrove

Drevo mangrove "''Rhizophora''" v času oseke Rdeči mangrove kalijo semena na matičnem drevesu Mangrove so lesnate tropske rastline, ki rastejo na blatnih tleh zalivov, lagun in izlivov rek v tropskih območjih.

Poglej Kisik in Mangrove

Meditacija

Meditacija (iz latinske besede meditatio, ki je izpeljana iz glagola meditari, kar pomeni "premišljevati, oblikovati") je vsakršna dejavnost, pri kateri posameznik načrtno spreminja stanje zavesti z namenom, da bi dosegel kakšen specifično zastavljen cilj ali da bi se preprosto umiril.

Poglej Kisik in Meditacija

Medmolekulska sila

Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.

Poglej Kisik in Medmolekulska sila

Mehkužci

Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.

Poglej Kisik in Mehkužci

Memristor

Memrístor (dvozloženka od angleških besed memory resistor - pomnilniški upornik) je novejši pasivni dvopolni elektronski element, zamišljen kot nelinearni element električnega vezja, ki povezuje električni naboj in magnetni pretok.

Poglej Kisik in Memristor

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Poglej Kisik in Merkur

Mesečinka

Mesečinka (znanstveno ime Pelagia noctiluca) je majhna klobučnjaška meduza s polkrožnim klobukom izpod katerega visi 8 lovk.

Poglej Kisik in Mesečinka

Meso

Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.

Poglej Kisik in Meso

Metan

Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.

Poglej Kisik in Metan

Metil metakrilat

Metilmetakrilat ali skrajšano MMA je organska spojina s formulo CH2.

Poglej Kisik in Metil metakrilat

Metilirano živo srebro

Kemijska formula (X predstavlja katerikoli anion) Trirazsežnostni model. Metilirano živo srebro (kemijska formula CH3Hg+) je zelo nevrotoksična spojina živega srebra, ki nastaja z biometilacijo, se dobro absorbira v prebavilih, prehaja krvno-možgansko pregrado in posteljico.

Poglej Kisik in Metilirano živo srebro

Metilnitrat

Metilnitrat (kemijska formula CH3NO3) je tekoči ali parni eksploziv.

Poglej Kisik in Metilnitrat

Mišična celica

Shema zgradbe skeletne mišične celice Mišična celica ali miocit je glavni tip celice, ki sestavlja mišično tkivo in živalim omogoča premikanje.

Poglej Kisik in Mišična celica

Miguel Induráin

Miguel Indurain Larraya, španski kolesar, * 16. julij 1964, Villava, Španija.

Poglej Kisik in Miguel Induráin

Mikroplankton

Mikroplankton je plankton v velikosti 0,06 do 0,5mm.

Poglej Kisik in Mikroplankton

Miller–Ureyev poskus

Miller–Ureyev poskus ali Miller–Ureyev eksperiment je bil poskus, s pomočjo katerega so simulirali razmere, ki naj bi na vladale na zgodnji Zemlji, in ob tem testirali kemijski izvor življenja.

Poglej Kisik in Miller–Ureyev poskus

Milo

Ročno izdelano milo Mila so snovi, ki jih dobimo, če maščobe segrejemo skupaj z natrijevim ali kalijevem hidroksidom.

Poglej Kisik in Milo

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Poglej Kisik in Milutin Milanković

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Poglej Kisik in Mineral

Minutni volumen srca

Minutni volumen srca (oznaka MVS) je volumen krvi, ki jo prekat prečrpa v eni minuti.

Poglej Kisik in Minutni volumen srca

Mioglobin

Trirazsežnostna struktura mioglobina s hemom v sredini. Mioglobin je mišični hemoprotein, sestavljen iz ene polipeptidne verige in ene molekule hema, ki prenaša in hrani kisik v mišicah.

Poglej Kisik in Mioglobin

Mladoletnice

Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami.

Poglej Kisik in Mladoletnice

Mlaka

Travniška mlaka Mláka je manjša kotanja s stoječo vodo, ki je lahko naravnega ali umetnega izvora in se večji del leta ne izsuši.

Poglej Kisik in Mlaka

Mlečna kislina

Vzorec mlečne kisline Mlečna kislina (IUPAC-ime: 2-hidroksipropanojska kislina, v uporabi je tudi ime propan-2-olska kislina) je šibka karboksilna kislina s tremi ogljikovimi atomi, s kemijsko formulo C3H6O3.

Poglej Kisik in Mlečna kislina

Močeradi in pupki

Močeradi in pupki (znanstveno ime Salamandridae) imajo vitko telo z dolgim repom in s štirimi enako velikimi nogami.

Poglej Kisik in Močeradi in pupki

Modra luknja

Modra luknja ob obali Belizeja Modra luknja (ang. blue hole) je kraška oblika, brezno, ki ga je podobno kot cenotes zalila voda, v tem primeru morje.

Poglej Kisik in Modra luknja

Modroobročkasta hobotnica

Rod modroobročkastih hobotnic (znanstveno ime Hapalochlaena) združuje vsaj tri vrste hobotnic, ki prebivajo v morskih plitvinah v Tihem in Indijskem oceanu, natančneje v območju, ki se razteza od Japonske do Avstralije.

Poglej Kisik in Modroobročkasta hobotnica

Mokra kemija

Merilne bučke sodijo med osnovni pribor v mokri kemiji. Mokra kemija je področje kemije, ki se ukvarja s kemijskimi spremembami v tekoči fazi.

Poglej Kisik in Mokra kemija

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Poglej Kisik in Molekula

Molekulski kristal

Osnovni gradniki molekulskih kristalov so molekule, med katerimi delujejo molekulske vezi.

Poglej Kisik in Molekulski kristal

Monomiktično jezero

Monomiktično jezero je holomiktično jezero, ki se meša od zgoraj navzdol v enem obdobju mešanja vsako leto.

Poglej Kisik in Monomiktično jezero

Mont Blanc

Mont Blanc (francosko) ali Monte Bianco (italijansko) (pomeni Bela gora) je najvišja gora v Alpah, Zahodni Evropi in Evropski uniji.

Poglej Kisik in Mont Blanc

Morfolin

Morfolin je organska spojina s kemijsko formulo O(CH2CH2)2NH.

Poglej Kisik in Morfolin

Morje

Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.

Poglej Kisik in Morje

Morske vetrnice

Morske vetrnice (znanstveno ime Actiniaria) so skupina plenilskih ožigalkarjev z valjastim ali vrečastim telesom, ki živijo pritrjene na morsko dno.

Poglej Kisik in Morske vetrnice

Morski ježki

Morski ježki (znanstveno ime Echinoidea) so morski organizmi iz skupine iglokožcev.

Poglej Kisik in Morski ježki

Morski rezervat Miramar

Naravni morski rezervat Miramar (Area Marina Protetta di Miramare) se nahaja približno 8 km severozahodno od mesta Trst, ob Miramarskem rtiču, na katerem stoji Maksimilijanov grad Miramar, ki loči naselje Grljan (it. Grignano) od tržaške mestne plaže Barkovlje.

Poglej Kisik in Morski rezervat Miramar

Motnje zavesti

Motnje zavesti so spremembe v zavesti, pri čemer je zavest definirana kot stanje, v katerem se človek zaveda sebe in okolice.

Poglej Kisik in Motnje zavesti

Motorno olje

Motorno olje Motorno olje je olje, ki se uporablja za mazanje različnih motorjev z notranjim zgorevanjem.

Poglej Kisik in Motorno olje

Mount Everest

Mount Everest je s 8848,86 metri nadmorske višine najvišja gora na Zemlji.

Poglej Kisik in Mount Everest

Mravljinčna kislina

Mravljínčna kislína (tudi mravljična kislina, pravilneje metanójska kislína) je najpreprostejša karboksilna kislina.

Poglej Kisik in Mravljinčna kislina

Mullikenova lestvica

Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.

Poglej Kisik in Mullikenova lestvica

Muskarin

Muskarín je toksični alkaloid, ki je v nekaterih gobah (npr. v rdeči mušnici) in deluje kot agonist na muskarinskih receptorjih v vegetativnem in osrednjem živčevju.

Poglej Kisik in Muskarin

Myathropa florea

Myathropa florea je muha iz družine trepetavk.

Poglej Kisik in Myathropa florea

N-acetilglukozamin

N-acetilglukozamin (N-acetil-D-glukozamin; skrajšano GlcNAc ali NAG) je monosaharidni derivat glukoze oziroma acetilni derivat glukozamina.

Poglej Kisik in N-acetilglukozamin

N-acetilmuraminska kislina

N-acetilmuraminska kislina je eter mlečne kisline in N-acetilglukozamina s kemijsko formulo C11H19NO8.

Poglej Kisik in N-acetilmuraminska kislina

N-Dekan

n-Dekan je brezbarvna tekočina z značilnim vonjem, molekula nerazvejanih alkanov z ogljikovodiki, z empirično formulo C10H22.

Poglej Kisik in N-Dekan

Naftalen

| Section3.

Poglej Kisik in Naftalen

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Poglej Kisik in Narava

Naravne dobrine

FDR na "naravne dobrine" in "uravnoteženje proračuna naših virov" Naravne dobrote je razširjen gospodarski pojem kapitala (izdelanih proizvodnih sredstev) za blago in storitve v zvezi z naravnim okoljem.

Poglej Kisik in Naravne dobrine

Naravni toplotni obtok

Narávni toplôtni obtók je pojav, pri katerem se tekočina giblje izključno zaradi prisotnosti virov in ponorov toplote, zaradi katerih se ustvarijo v tekočini temperaturne razlike.

Poglej Kisik in Naravni toplotni obtok

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Poglej Kisik in Naseljivi planet

Natrijev cianoborohidrid

Natrijev ciaonoborohidrid (formula NaBH3CN) je trda snov, ki nastane kot stranski produkt pri proizvodnji natrijevaga hidrida in je strupena in zdravju škodljiva snov.

Poglej Kisik in Natrijev cianoborohidrid

Natrijev klorat

Natrijev klorat je kemijska spojina s kemijsko formulo NaClO3.

Poglej Kisik in Natrijev klorat

Natrijev niobat

Natrijev niobat ima perovskitno strukturo (rdeče kroglice predstavljajo kisikove, modre niobijeve in zelene natrijeve atome). Natrijev niobat (NaNbO3) je od sredine prejšnjega stoletja do danes predmet intenzivnih raziskav.

Poglej Kisik in Natrijev niobat

Natrijev nitrit

Natrijev nitrit (kemijska formula NaNO2) se uporablja kot barvno ustvarjalen in varovalen dodatek v mesu in ribah.

Poglej Kisik in Natrijev nitrit

Natrijev perklorat

Natrijev perklorat je anorganska natrijeva sol s kemijsko formulo NaClO4.

Poglej Kisik in Natrijev perklorat

Natrijev sulfid

Natrijev sulfid je kemijska spojina s formulo Na2S.

Poglej Kisik in Natrijev sulfid

Navadna mrena

Navadna mrena (znanstveno ime Barbus barbus) je sladkovodna riba iz družine krapovcev (Cyprinidae).

Poglej Kisik in Navadna mrena

Navadni koreselj

Navadni koreselj (znanstveno ime Carassius carassius) je riba iz družine krapovcev.

Poglej Kisik in Navadni koreselj

Nekroza

rjavega pajka samotarja Nekrόza (grško: nekrόs - mrtev, mrlič) ali mrtvína (tudi celična smrt tipa III) je patološko odmrtje celic oz.

Poglej Kisik in Nekroza

Nepremagljiva

Nepremagljiva (izvirno Niezwyciężony) je znanstveno fantastični roman poljskega pisatelja Stanisława Lema, napisan leta 1963 in izdan leto pozneje.

Poglej Kisik in Nepremagljiva

Nerjavno jeklo

Nerjavna jekla so zlitine na osnovi železa, kar pomeni, da je delež železa najmanj 50 %. Nerjavnost jekel pomeni, da ob dolgotrajnejšem stiku z vodo oz.

Poglej Kisik in Nerjavno jeklo

Nesreče na gori K2 (1986)

1986 K2 nesreča se nanaša na časovno obdobje med 6.

Poglej Kisik in Nesreče na gori K2 (1986)

Nevroglija

podgane Nevroglija (tudi samo glija) je živčno oporno tkivo, ki ga sestavljajo različne vrste nevroglijskih celic.

Poglej Kisik in Nevroglija

Nevroglobin

Trirazsežnostna struktura nevroglobina s hemom v sredini Nevroglobin je pripadnik družine globinov pri vretenčarjih, udeležen pri homeostazi kisika v celicah.

Poglej Kisik in Nevroglobin

Nevrotoksičnost

Nevrotoksičnost je lastnost naravnih ali umetnih snovi, ki se imenujejo nevrotoksini in spremenijo normalno delovanje živčnega sistema tako, da poškodujejo živčno tkivo, kar sčasoma pripelje do motenj v delovanju ali celo do uničenja nevronov, ključnih celic, ki prenašajo signale v možgane in druge dele živčnega sistema.

Poglej Kisik in Nevrotoksičnost

Nevtronij

Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.

Poglej Kisik in Nevtronij

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Poglej Kisik in Nezemeljsko življenje

Niobij

Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41.

Poglej Kisik in Niobij

Nitrat

elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo.

Poglej Kisik in Nitrat

Nitrazepam

Nitrazepam je učinkovina iz skupine benzodiazepinov, ki deluje uspavalo.

Poglej Kisik in Nitrazepam

Nitrifikacija

Nitrifikacija je biološka oksidacija amonijaka (NH3) s kisikom v dušikovo kislino ali nitrate (NO3).

Poglej Kisik in Nitrifikacija

Nitrit

Nitrit je anion, sestavljen iz enega atoma dušika (N) in dveh negativno nabitih atomov kisika (O).

Poglej Kisik in Nitrit

Nitroetan

Nitroetan je brezbarvna oljnata tekočina s prijetnim vonjem.

Poglej Kisik in Nitroetan

Nitrometan

Nitrometan (kemijska formula CH3NO2) je tekoči eksploziv.Pri eksploziji se sproži detonacija s hitrostjo 6.290 m/s, pri čemer se sprosti 4.544 kJ/kg toplotne energije in 10.921 l/kg plina.

Poglej Kisik in Nitrometan

Nitrozosečnina

Sečnina. Streptozotocin. ENU. Nitrozosečnina je ime za molekulo CH3N3O2, ki je sorodna sečnini, le da je na en dušik pripet še kisik, ki tvori nitrozo-skupino (—NO).

Poglej Kisik in Nitrozosečnina

Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino

Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.

Poglej Kisik in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino

Noradrenalin

Noradrenalin (tudi norepinefrin) je živčni prenašalec simpatičnega živčevja ter hormon, ki ga izloča sredica nadledvičnice.

Poglej Kisik in Noradrenalin

Nukleosinteza

Nukleosinteza je proces, ki iz prejšnjih jeder in nukleonov (protonov in nevtronov) ustvari nova atomska jedra.

Poglej Kisik in Nukleosinteza

O

O o O je šestnajsta črka slovenske abecede.

Poglej Kisik in O

O povodnem možu (Majciger)

O povodnem možu je slovenska ljudska pravljica.

Poglej Kisik in O povodnem možu (Majciger)

Obarvano zlato

Trikotniški diagram barve zlata glede na delež zlata, bakra (Cu) in srebra (Ag) (oz. platine, iridija) Obarvano zlato je zlitina zlata in določenih kovin v različnih razmerjih.

Poglej Kisik in Obarvano zlato

Obstrukcija dihal

Obstrukcija dihal v pulmologiji pomeni povečano upornost dihalnih poti in s tem oviranje pretoka zraka.

Poglej Kisik in Obstrukcija dihal

Obtočila

Obtočila, tudi kardiovaskularni oziroma srčno-žilni sistem ali cirkulacijski oziroma cirkulatorni sistem, so organski sistem, ki omogoča kroženje krvi in transport hranil (na primer aminokislin in elektrolitov), kisika, ogljikovega dioksida, hormonov in krvnih celic do in iz celic v telesu.

Poglej Kisik in Obtočila

Oceanski tok

Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.

Poglej Kisik in Oceanski tok

Oceansko območje

Oceansko območje je območje z obale, kjer voda v globino meri 200 metrov ali globlje.

Poglej Kisik in Oceansko območje

Ofiolit

Ofiolit je kamnina iz skupine ultramafičnih in mafičnih kamnin in je del Zemljine oceanske skorje in spodnjega zgornjega plašča, ki je bil dvignjen in izpostavljen nad morsko gladino ter pogosto nameščen na kamnine kontinentalne skorje.

Poglej Kisik in Ofiolit

Oglje

Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.

Poglej Kisik in Oglje

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Poglej Kisik in Ogljik

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Poglej Kisik in Ogljikov dioksid

Ogljikov hidrat

200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.

Poglej Kisik in Ogljikov hidrat

Ogljikov hondrit

Murchison. Ogljikov hondrit (tudi C hondrit) je vrsta kamnitih meteoritov iz skupine hondritov.Vsebujejo relativno veliko oglijka (do 3%) v obliki grafita, karbonatov in organskih spojin.

Poglej Kisik in Ogljikov hondrit

Ogljikov monoksid

Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.

Poglej Kisik in Ogljikov monoksid

Ogljikova kislina

Ogljikova kislina je zelo šibka kislina s kemijsko formulo H2CO3.

Poglej Kisik in Ogljikova kislina

Ogljikova skupina

Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).

Poglej Kisik in Ogljikova skupina

Ogljikovo jeklo

Ogljikova jekla vsebujejo do 2,14 % C ter določeno količino različnih spremljevalcev: Si, Mn, P in S, ki ne smejo prekoračiti določene vsebnosti, sicer bistveno spremenijo lastnosti jekla.

Poglej Kisik in Ogljikovo jeklo

Ogljikovodik

Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.

Poglej Kisik in Ogljikovodik

Ognjeni vihar

Narodnem parku Yellowstone leta 1988 Ognjeni vihar (tudi ognjena nevihta) je izredno nevaren pojav, ki ob ustreznih pogojih nastane ob velikih (predvsem gozdnih) požarih.

Poglej Kisik in Ognjeni vihar

Okameneli les

Okamneli les (iz latinskega korena petro, ki pomeni 'skala' ali 'kamen' dobesedno les se je spremenil v kamen) je ime, ki je bilo dano posebni vrsti fosiliziranih ostankov kopenske vegetacije.

Poglej Kisik in Okameneli les

Oko

Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.

Poglej Kisik in Oko

Oksazolidinoni

Oksazolidinoni so skupina nasičenih heterocikličnih spojin, ki v petčlenskem obroču vsebujejo en dušikov, en kisikov atom in eno karbonilno skupino.

Poglej Kisik in Oksazolidinoni

Oksid

Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.

Poglej Kisik in Oksid

Oksidacija beta

Oksidacija beta (tudi β-oksidacija) je proces, pri katerem se iz maščobnih kislin v obliki acil-koencima A (acil-CoA) postopno odcepljajo molekule acetil-koencima A (acetil-CoA), ki nato vstopajo v Krebsov cikel.

Poglej Kisik in Oksidacija beta

Oksidacija omega

Oksidacija omega (tudi ω-oksidacija) je eden od procesov presnove (metabolizma) maščobnih kislin, ki poteka samo pri nekaterih vrstah živali, med drugim tudi pri človeku.

Poglej Kisik in Oksidacija omega

Oksidativni stres

Oksidativni stres je vrsta kemičnega stresa, ki je prisoten v živih organizmih zaradi povečane količine potencialno škodljivih reaktivnih kisikovih zvrsti (ROS, angl. reactive oxigen species).

Poglej Kisik in Oksidativni stres

Oligosaharid

Tridimenzionalni model rafinoze, pogostega oligosaharida. Oligosaharid (iz grščine ὀλίγος olígos, "nekaj" in σάκχαρ sácchar, "sladkor") je polimerni ogljikov hidrat, sestavljen iz manjšega števila monomernih enot – monosaharidov (običajno od treh do desetih).

Poglej Kisik in Oligosaharid

Omedlevica

Sinkopa ali omedlevica je nenadna kratkotrajna nezavest zaradi možganske ishemije.

Poglej Kisik in Omedlevica

Oprsje

muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.

Poglej Kisik in Oprsje

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Poglej Kisik in Orbitala

Organska kemija

Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.

Poglej Kisik in Organska kemija

Osemtisočak

Mednarodne vesoljske postaje. Osemtisočak je skupno ime za gore, katerih nadmorska višina presega 8.000 metrov.

Poglej Kisik in Osemtisočak

Oskrba Ljubljane s pitno vodo

VO-KA, Shema vodovodnega sistema mesta Ljubljana z okolico Mesto Ljubljana z okoliškimi naselji se oskrbuje s pitno vodo preko osrednjega vodovodnega sistema, ki se napaja iz vodonosnika Ljubljanskega polja in vodonosnikov Ljubljanskega barja, poleg tega pa tudi iz lokalnih virov, ki napajajo lokalne vodovode Prežganje, Mali vrh pri Prežganju, Šmarna gora in Pijava gorica.

Poglej Kisik in Oskrba Ljubljane s pitno vodo

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Kisik in Osončje

Otto Fritz Meyerhof

Otto Fritz Meyerhof, nemško-ameriški biokemik in zdravnik, * 12. april, 1884, Hannover, Nemško cesarstvo † 6. oktober, 1951, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA.

Poglej Kisik in Otto Fritz Meyerhof

Otto Heinrich Warburg

Otto Heinrich Warburg, nemški fiziolog, * 8. oktober 1883, Freiburg, Baden, Nemško cesarstvo, † 1. avgust 1970, Berlin, Zahodna Nemčija.

Poglej Kisik in Otto Heinrich Warburg

Otto Warmbier

Otto Frederick Warmbier, ameriški študent in turist * 12. december 1994, Cincinnati, Ohio, ZDA, † 19. junij 2017, Cincinnati, Ohio, ZDA.

Poglej Kisik in Otto Warmbier

Ozon

Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.

Poglej Kisik in Ozon

Ozonska luknja

Ozonska luknja je največja nad Antarktiko Ozonska luknja je pojav, ki ga povzročajo plini, ki razdelijo ozon (O3) na molekulo kisika (O2) in atom kisika (O).

Poglej Kisik in Ozonska luknja

Ozonska plast

Ozonska plast je del zemeljske atmosfere, ki vsebuje relativno visoke koncentracije ozona (O3).

Poglej Kisik in Ozonska plast

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Poglej Kisik in Ozračje

Pajki

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.

Poglej Kisik in Pajki

Palaeoptera

Palaeoptera, tudi Paleoptera (grško palaoós - star, nekdanji, starodaven + pteron - krilo, dobesedno »starokrilci«), so primitivna skupina žuželk, ki jih združuje v glavnem lastnost, da zaradi načina pritrditve kril na oprsje le-teh ne morejo zložiti nad telesom, poleg tega pa še nekatere podrobnosti v ožiljenosti kril.

Poglej Kisik in Palaeoptera

Palindrom

Palindróm je beseda, fraza, število ali katerokoli zaporedje enot (npr. zaporedja DNA), ki imajo to lastnost, da se berejo z obeh strani enako.

Poglej Kisik in Palindrom

Papež Janez XXIII.

Janez XXIII., rojen kot Angelo Giuseppe Roncalli, papež Rimskokatoliške cerkve od 28. oktobra 1958 do smrti, * 25. november 1881, Sotto il Monte, Bergamo, Italija, † 3. junij 1963, Vatikan.

Poglej Kisik in Papež Janez XXIII.

Paraganglij

Paraganglij v žolčniku (na sredini) Paragangliji ali kromafina telesca so majhne, z ovojnico obdane skupine nevroendokrinih celic, povezane z avtonomnim živčnim sistemom, poleg tega pa imajo nekateri večji paragangliji vlogo kemoreceptorjev.

Poglej Kisik in Paraganglij

Paramagnetizem

Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Poglej Kisik in Paramagnetizem

Parni stroj

Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.

Poglej Kisik in Parni stroj

Pasivni transport

Pasívni transpórt je v celični biologiji način prenosa snovi skozi celično membrano.

Poglej Kisik in Pasivni transport

Peščeni črv

Peščeni črv (znanstveno ime Arenicola marina) živi v cevastih luknjah na peščeni plaži.

Poglej Kisik in Peščeni črv

Pelagično območje

Diagram slojev pelagičnega območja. Pelagično območje obsega vse vode, ki niso v bližini dna ali obale.

Poglej Kisik in Pelagično območje

Penicilini

Osnovna struktura penicilinov. Na mestu "R" se nahajajo različne strukture. Penicilini so skupina antibiotikov, ki so naravni produkti nekaterih gliv (iz rodu čopičastih plesni (Penicillium)) ali pa so polsintetičnega izvora.

Poglej Kisik in Penicilini

Pentilformiat

Pentilformiat je brezbarvna tekočina s sadnim vonjem, ki je zelo vnetljiva.

Poglej Kisik in Pentilformiat

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Poglej Kisik in Periodni sistem elementov

Perocetna kislina

Perocetna kislina-C2H4O3- je bistra, brezbarvna spojina.

Poglej Kisik in Perocetna kislina

Peroksisom

Shema perokisoma. Peroksisóm je z dvoslojno membrano obdan celični organel, prehodno poznan pod imenom mikrotelo, ki ga najdemo v citoplazmi skoraj vseh evkariontov.

Poglej Kisik in Peroksisom

Perutnina

Perutnina, tudi perjad ali starinsko kuretina, so vsi udomačeni ptiči, ki jih človek goji zaradi njihovih jajc, mesa ali perja.

Poglej Kisik in Perutnina

Peter Stušek

Peter Stušek, slovenski zoofiziolog, *4.

Poglej Kisik in Peter Stušek

Phoenix (sonda)

Računalniška upodobitev ''Phoenixa'' na površju Marsa Phoenix je robotsko vesoljsko plovilo na vesoljski odpravi na Marsu v okviru programa Mars Scout.

Poglej Kisik in Phoenix (sonda)

Pikrinska kislina

Pikrínska kislína (tudi 2,4,6-trinitrofenol - TNP) je strupena kislina, ki ima eksplozivne lastnosti, vendar je sorazmerno obstojna.

Poglej Kisik in Pikrinska kislina

Pingvinon

Kemična struktura pingvinona Pingvinon je organska spojina s kemijsko formulo C10H14O.

Poglej Kisik in Pingvinon

Piroksen

ZDA) v katerem so ortopiroksen (črn), diopsid, ki vsebuje krom (svetko zelen) in prevladujoči olivin (rumeno zelen), ki je značilen za peridotite; finozrnata siva kamnina je bazalt. Pirokseni so skupina pomembnih kamninotvornih inosilikatnih mineralov, ki se pojavljajo v mnogih magmatskih in metamorfnih kamninah.

Poglej Kisik in Piroksen

Pisanec

Pisanec, z znanstvenim imenom Phoxinus phoxinus, je vrsta sladkovodnih rib iz družine krapovcev in značilni predstavnik rodu Phoxinus.

Poglej Kisik in Pisanec

Plamensko kaljenje

Plamensko kaljenje je v metalurgiji postopek površinskega kaljenja, pri katerem površino predmeta hitro segrejemo plamenskim gorilnikom, temu pa sledi takojšnja ohladitev z vodno paro.

Poglej Kisik in Plamensko kaljenje

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Poglej Kisik in Planetarna meglica

Plastika

Kemijska struktura molekule polipropilena. Črno: atomi ogljika; belo: atomi vodika Plástika ali plástična mása je skupno ime za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin.

Poglej Kisik in Plastika

Plazilci

Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.

Poglej Kisik in Plazilci

Plinska gangrena

Plinska gangrena (grško gángraina - gnitje), plinski prisad ali klostridijska mionekroza je akutno in hudo nekrotizirajoče vnetje, pri katerem se v podkožju in v mišicah pojavljata plin in vodeni krvavi izcedek.

Poglej Kisik in Plinska gangrena

Pljuča

CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.

Poglej Kisik in Pljuča

Pljučna embolija

Pljučna embolija (PE) je zamašitev ene ali več pljučnih arterij z neko snovjo, ki jo je v pljuča zanesel tok krvi.

Poglej Kisik in Pljučna embolija

Pljučna hipertenzija

Pljučna hipertenzija je povišan krvni tlak v sistemu pljučne odvodnice (pljučne arterije), in sicer o pljučni hipertenziji govorimo, ko je sistolični tlak v pljučni arteriji višji od 35 mmHg, povprečni tlak v pljučni arteriji pa enak ali višji od 25 mmHg.

Poglej Kisik in Pljučna hipertenzija

Pljučni krvni obtok

Shema pljučnega obtoka. S kisikom bogata kri je označena rdeče, s kisikom revna kri je označena modro. Pljúčni kŕvni obtòk je del srčnožilnega sistema, ki prenaša s kisikom revno kri iz srca v pljuča in po katerem se oksigenirana (s kisikom bogata) kri vrača nazaj v srce.

Poglej Kisik in Pljučni krvni obtok

Pljučni mešiček

Pljučni mešiček ali pljučni alveol (lat. alveolus pulmonis) je z zrakom napolnjena votlinica v pljučih, obdana z interalveolarnim septumom, kjer se izmenjujeta kisik in ogljikov dioksid med zrakom in krvjo.

Poglej Kisik in Pljučni mešiček

Pljučni spoj

Pljučni spoj (žarg. pljučni šant) je prelivanje venske krvi preko neventiliranega področja pljuč, zaradi česar se kri ne oksigenira, posledica je primešanje venske krvi arterijski krvi.

Poglej Kisik in Pljučni spoj

Pljučno dihanje

Pljučno dihanje je dihanje s pomočjo pljuč, skozi katera človeško telo oddaja ogljikov dioksid in sprejema kisik.

Poglej Kisik in Pljučno dihanje

Plod (medicina)

Človeški plod Plod ali fetus je človeški organizem od devetega tedna znotrajmaterničnega razvoja do poroda.

Poglej Kisik in Plod (medicina)

Počasniki

Počasniki ali tardigradi, znani tudi kot medvedki (znanstveno ime Tardigrada), so deblo mikroskopskih, dvobočno somernih, členjenih živali z osmimi nogami.

Poglej Kisik in Počasniki

Požar

Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.

Poglej Kisik in Požar

Požarna odeja

Požarna odeja je varnostna naprava, ki je namenjena gašenju malih (začetnih) požarov.

Poglej Kisik in Požarna odeja

Podmornica

Avstralska podmornica ''HMAS Rankin'' Podmornica je vsako pomorsko plovilo, ki je zmožno plutja pod in na morski gladini; po navadi plujejo pod morsko gladino, od tu tudi ime (podmornica -> pod + mor(je) + nica).

Poglej Kisik in Podmornica

Polži

Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.

Poglej Kisik in Polži

Polimerizacija

stirena v polistiren Polimerizacija je kemijski proces, v katerem se monomer ali mešanica monomerov pretvori v polimer.

Poglej Kisik in Polimerizacija

Pomeni imen asteroidov: 5501–6000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5501 do 6000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kisik in Pomeni imen asteroidov: 5501–6000

Pomožna snov

Pomóžna snôv (tudi ekscipiènt, kraticaː PS) je vsaka sestavina v zdravilu, ki ni zdravilna učinkovina (kraticaː ZU).

Poglej Kisik in Pomožna snov

Pooglenitev

Pooglenitev ali karbonizacija je proces, v katerem ostanki dreves in drugih rastlin potonejo v blato, nanje se nato posedajo in kopičijo različni sedimenti.

Poglej Kisik in Pooglenitev

Poseidon (film, 2006)

Poseidon je ameriški triler iz leta 2006, ki ga je režiral in produciral Wolfgang Petersen.

Poglej Kisik in Poseidon (film, 2006)

Posteljica

Položaj posteljice (placente). Posteljica takoj po porodu. Pósteljica ali placénta je organ, nastal iz resaste mrene in minljivke (decidue), v katerem poteka izmenjava snovi med materino in plodovo krvjo, se izločajo hormoni in se preprečuje nekaterim škodljivim snovem prehod od matere k plodu.

Poglej Kisik in Posteljica

Postrvi

Postrvi (znanstveno ime Salmonidae) je družina rib, ki spada med žarkoplavutarice.

Poglej Kisik in Postrvi

Potočna zlatovčica

Potočna zlatovčica (znanstveno ime Salvelinus fontinalis) je vrsta postrvi, ki je domorodna v Severni Ameriki, od tam pa so jo razselili po svetu.

Poglej Kisik in Potočna zlatovčica

Potok

Potok Črnušnica Potok Jerman pri Jesenicah Pôtok je dokaj ozek pas tekoče vode (vodotok), ki se navadno zliva v večje potoke in (kasneje ali neposredno) tudi v reke ali morja (oceane).

Poglej Kisik in Potok

Pozitronij

Pozitronij (oznaka Ps) je vezano stanje elektrona in njegovega antidelca pozitrona.

Poglej Kisik in Pozitronij

Pozitronska emisijska tomografija

Slika tipične PET naprave Pozitronska emisijska tomografija (kratica PET) je vrsta nuklearno-medicinskega slikanja, ki ustvari tridimenzionalno sliko funkcijskih procesov v telesu.

Poglej Kisik in Pozitronska emisijska tomografija

Prašna eksplozija

Prašna eksplozija je hitra kemijska reakcija (oksidacija oz. zgorevanje) med zelo drobnimi prašnimi delci gorljivih trdnih snovi, pomešani z zrakom.

Poglej Kisik in Prašna eksplozija

Pragozd

Pragozd Krokar nad Kolpo Pragozd je gozdna združba, ki je po svoji sestavi, zgradbi in rasti zaključena razvojna stopnja in je ostala absolutno nedotaknjena od človekovega vpliva.

Poglej Kisik in Pragozd

Pralni prašek

Prašek za perilo Pralni prašek ali detergent je mešanica površinsko aktivnih snovi s čistilnimi lastnostmi v razredčenih raztopinah.

Poglej Kisik in Pralni prašek

Pravilo Lipinskega

Pravilo Lipinskega oziroma pravilo petic je zbir pravil, ki jih je leta 1997 objavil Christopher A. Lipinski in se nanašajo na peroralno zaužita zdravila.

Poglej Kisik in Pravilo Lipinskega

Pravilo okteta

Molekula ogljikovega dioksida: vsi atomi so obkroženi s po osmimi elektroni in izpolnjujejo pravilo okteta Pravilo okteta je enostavno kemijsko pravilo, ki pravi, da se atomi vežejo med seboj na tak način, da imajo po reakciji na svojih valenčnih orbitalah po osem elektronov, s čimer dosežejo elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina.

Poglej Kisik in Pravilo okteta

Prečiščevanje vode

Čiščenje vode je postopek odstranitve nečistoč iz vode, ki vsebuje vrsto postopkov, da se lahko odstranijo iz vode: • Suspenzije in emulzije: snovi, ki povzročajo motnost (mikroorganizmi, plankton); • Koloidno rešitev: koloidne, in viskozne snovi, ki vplivajo na sposobnost oksidacije in barvo vode; • Molekularna topila: topna v vodi, plinih in organskih snovi, ki vplivajo na vonj in okus vode; • Ionske raztopine: soli, kislin in baz, ki vplivajo na trdoto in alkalnost vode.

Poglej Kisik in Prečiščevanje vode

Predelava papirja

Predelava papirja je proces pri katerem iz odpadnega papirja pridobimo papir, ki je primeren za ponovno uporabo.

Poglej Kisik in Predelava papirja

Premog

Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.

Poglej Kisik in Premog

Preperevanje

Islandiji Preperevanje je proces razpadanja kamnin pod vplivom atmosferskih pojavov in humusnih kislin.

Poglej Kisik in Preperevanje

Presnova ogljikovih hidratov

Pregled glavnih poti presnove ogljikovih hidratov Presnova ogljikovih hidratov ali metabolizem ogljikovih hidratov zajema vse biokemijske reakcije, odgovorne za sintezo, razgradnjo in pretvarjanje ogljikovih hidratov v živih organizmih.

Poglej Kisik in Presnova ogljikovih hidratov

Priprava vode

Priprava vode je postopek s katerim odstranimo iz vode vse nezaželene snovi, ki presegajo dovoljeno mejno vredost in jo s tem pripravimo za končne uporabnike.

Poglej Kisik in Priprava vode

Pripravki za hujšanje

Pripravki za hujšanje so izdelki, namenjeni za pomoč pri zniževanju telesne mase.

Poglej Kisik in Pripravki za hujšanje

Program Viking

''Obraz na Marsu'' je znana slika sonde Viking 1 Program Viking je Nasin vesoljski program, ki vsebuje dve vesoljski sondi (Viking 1 in 2) in katerega namen je raziskovanje površine Marsa oz.

Poglej Kisik in Program Viking

Projekt Gemini

Kategorija:Vesoljski programi Združenih držav Amerike Kategorija:Program Gemini Projekt Gemini je drugi vesoljski program ZDA, ki se je odvijal po projektu Mercury in sočasno z razvojem programa Apollo med leti 1961 in 1966.

Poglej Kisik in Projekt Gemini

Propan

Propan je brezbarven plin, tretji v homologni vrsti alkanov z molekulsko formulo C3H8.

Poglej Kisik in Propan

Propanol

Propanol ali propan-1-ol je alkohol, sestavljen iz treh atomov ogljika, atoma kisika in osmih atomov vodika.

Poglej Kisik in Propanol

Prostanoid

Prostanoidi so skupina kompleksnih maščobnih kislin, ki nastajajo iz arahidonske kisline; mednje prištevamo prostaglandine, prostanojsko kislino in tromboksane.

Poglej Kisik in Prostanoid

Proterozoik

Proterozoik je zadnji geološki eon predkambrija oziroma obdobja brez vidnega življenja.

Poglej Kisik in Proterozoik

Protisredstvo

Protisrédstvo, protistrúp ali antidót je sredstvo, ki nevtralizira ali zmanjša oziroma odpravi učinke strupa ali kake druge škodljive snovi.

Poglej Kisik in Protisredstvo

Proton (raketa)

Proton K Proton M Proton (uradna oznaka: UR-500) je težka ruska raketa nosilka (RN) za enkratno uporabo, ki se uporablja za komercialne in vladne izstrelitve.

Poglej Kisik in Proton (raketa)

Prst (pedologija)

Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.

Poglej Kisik in Prst (pedologija)

Prvi zakon termodinamike

Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.

Poglej Kisik in Prvi zakon termodinamike

Pseudomonas

Pseudomonas je rod gramnegativnih, gibljivih, aerobnih, nesporogenih bacilov, ki večinoma živijo v zemlji in vodi ter lahko povzročajo bolezni.

Poglej Kisik in Pseudomonas

Pseudomonas aeruginosa

alt.

Poglej Kisik in Pseudomonas aeruginosa

Ptiči

Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.

Poglej Kisik in Ptiči

Ptičji let

Vzlet sračje gosi ''(Anseranas semipalmata)''. Letenje je glavni način gibanja, ki ga uporablja večina vrst ptic.

Poglej Kisik in Ptičji let

Pulmonalni trunkus

Pulmonalni trunkus prenaša deoksigenirano kri iz srca v pljuča.

Poglej Kisik in Pulmonalni trunkus

Radikal (kemija)

Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.

Poglej Kisik in Radikal (kemija)

Radikalska adicija

Radikalska adicija je organska adicijska reakcija, v kateri so udeleženi prosti radikali.

Poglej Kisik in Radikalska adicija

Rak (bolezen)

Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).

Poglej Kisik in Rak (bolezen)

Rakava celica

Rakave celice (tudi rakaste celice) so nenormalne celice, ki se zaradi napak v delovanju regulacijskih mehanizmov celične delitve, diferenciacije in celičnega propada pospešeno delijo in v večjih številih tvorijo abnormalne novotvorbe, imenovane tumorji.

Poglej Kisik in Rakava celica

Raketni nahrbtnik

Raketni nahrbtnik, znan tudi pod angleškimi izrazi jet pack in rocket pack, je naprava za letenje, ki jo nosi pilot na hrbtu.

Poglej Kisik in Raketni nahrbtnik

Raketoplan Buran

An-225 leta 1989 Buran je bilo ime sovjetskega vesoljskega programa, katerega cilj je bil razviti lasten raketoplan, kot odgovor na ameriški Space Shuttle.

Poglej Kisik in Raketoplan Buran

Rana

Rána je odprta poškodba kože in globljega tkiva ali sluznic zaradi delovanja mehanskih, kemičnih ali bioloških dejavnikov.

Poglej Kisik in Rana

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Poglej Kisik in Rastline

Rayleighovo sipanje

neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.

Poglej Kisik in Rayleighovo sipanje

Razširitev periodnega sistema elementov

Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.

Poglej Kisik in Razširitev periodnega sistema elementov

Raztopina

vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.

Poglej Kisik in Raztopina

RD-170

RD-170 Raketni motor (РД-170, Ракетный Двигатель-170, Raketni motor-170) je najmočnejši raketni motor na tekoče gorivo.

Poglej Kisik in RD-170

Rdeča orjakinja

Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.

Poglej Kisik in Rdeča orjakinja

Rdeči fosfor

Rdeči fosfor je nestrupen produkt iz belega fosforja.

Poglej Kisik in Rdeči fosfor

Reaktivna kisikova spojina

Lewisove strukture reaktivnih kisikovih spojin: '''1''' - tripletni kisik; '''2''' - singletni kisik; '''3''' - superoksid; '''4''' - vodikov peroksid; '''5''' - hidroksilni radikal Reaktivne kisikove spojine ali reaktivne kisikove zvrsti (reactive oxygen species, ROS) so visoko reaktivni prosti radikali, ki vsebujejo kisikove ione ali perokside.

Poglej Kisik in Reaktivna kisikova spojina

Reaktor RBMK

Reaktor RBMK je ruska kratica za реактор большой мощности канальный (РБМК) oziroma v prostem prevodu kanalni reaktor velike moči.

Poglej Kisik in Reaktor RBMK

Recikliranje

Mednarodni znak za recikliranje Recikliranje je predelava že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu.

Poglej Kisik in Recikliranje

Recikliranje aluminija

Mednarodni znak za recikliranje Recikliranje aluminija je proces, ki nam omogoča, da odpaden aluminij ponovno uporabimo za izdelavo novih izdelkov.

Poglej Kisik in Recikliranje aluminija

Red velikosti (temperatura)

Poglej Kisik in Red velikosti (temperatura)

Relativna molekulska masa

Relativna molekulska masa (kraj. Mr) je vsota relativnih atomskih mas (Ar) vseh atomov, ki sestavljajo določeno molekulo.

Poglej Kisik in Relativna molekulska masa

Rentgenij

Rentgenij, tudi Roentgenij ali Röntgenij, je kemični element s simbolom Rg in atomskim številom 111.

Poglej Kisik in Rentgenij

Ribe

Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.

Poglej Kisik in Ribe

Ribji pas

Ribji pas je del vodotoka z določenimi življenjskimi pogoji, v katerem prevladuje določena vrsta rib.

Poglej Kisik in Ribji pas

Rjavo maščobno tkivo

Porazdelitev rjavega maščobnega tkiva v telesu mlade ženske, slikano s PET Rjavo maščobno tkivo ali rjavo maščevje je eden od dveh tipov maščobnih tkiv pri sesalcih.

Poglej Kisik in Rjavo maščobno tkivo

Robin Hill (biokemik)

Robin Hill, britanski biokemik, * 2. april 1899, † 15. marec 1991.

Poglej Kisik in Robin Hill (biokemik)

Rubidij

Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.

Poglej Kisik in Rubidij

Rutil

kvarčnega kristala Rutíl je mineral s kemično sestavo TiO2 in imenom titanov dioksid.

Poglej Kisik in Rutil

Saccharomyces cerevisiae

Saccharomyces cerevisiae spada med kvasovke.

Poglej Kisik in Saccharomyces cerevisiae

Saharoza

Saharoza je vrsta ogljikovih hidratov, znana tudi pod imenom namizni sladkor, beli sladkor, pogovorno tudi sladkor, ki se najpogosteje uporablja v vsakodnevni prehrani in prehrambeni industriji.

Poglej Kisik in Saharoza

Saksitoksin

Saksitoksin (STX) je nevrotoksični alkaloid, ki je naravno prisoten v nekaterih školjka in napihovalkah (Tetraodontidae).

Poglej Kisik in Saksitoksin

SARS

SARS (hudi akutni respiratorni sindrom, angl. severe acute respiratory syndrome) je resna respiratorna bolezen, ki jo povzroča koronavirus.

Poglej Kisik in SARS

Sežig odpadkov

Sežigalnica na Dunaju Sežig odpadkov je proces za obdelavo odpadkov, ki vključuje zgorevanje organskih snovi v odpadnih materialih.

Poglej Kisik in Sežig odpadkov

Selektivno lasersko varjenje

Selektivno lasersko varjenje (angl. "Laser Powder Forming" ali z zaščitenim imenom "Laser Engineered Net Shaping - LENS") je tehnologija, ki postaja vedno bolj pomembna in je v zgodnji fazi komercializacije.

Poglej Kisik in Selektivno lasersko varjenje

Selenova kislina

Selenova kislina je selenova okso kislina s kemijsko formulo H2SeO4, natančneje (OH)2SeO2.

Poglej Kisik in Selenova kislina

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Kisik in Seznam astronomskih vsebin

Seznam encimov

To je seznam encimov, urejenih po njihovih podkategorijah in EC-številkah.

Poglej Kisik in Seznam encimov

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Kisik in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.

Poglej Kisik in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Kemijski simbol.

Poglej Kisik in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Kisik in Seznam kemijskih vsebin

Seznam medicinskih vsebin

Seznam medicinskih vsebin.

Poglej Kisik in Seznam medicinskih vsebin

Seznam planetov v osončju

Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.

Poglej Kisik in Seznam planetov v osončju

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Poglej Kisik in Silicij

Silicijev dioksid

Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.

Poglej Kisik in Silicijev dioksid

Simpatično živčevje

Simpatično živčevje ali simpatikus zajema vegetativne živce, ki izvirajo iz torakalnega in lumbalnega dela hrbtnega mozga.

Poglej Kisik in Simpatično živčevje

Sindrom akutne dihalne stiske

Sindrom akutne dihalne stiske (ARDS, angl. Acute Respiratory Distress Syndrome) je fulminantni pljučni intersticijski in alveolarni edem (nakopičenje tekočine) pri težko obolelih, poškodovancih ali operirancih, ki se navadno razvije v nekaj dneh po začetni poškodbi.

Poglej Kisik in Sindrom akutne dihalne stiske

Skorja (geologija)

Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.

Poglej Kisik in Skorja (geologija)

Skupina periodnega sistema

Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.

Poglej Kisik in Skupina periodnega sistema

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Kisik in Sonce

Sorbitol

Formula sorbitola. Sorbitól (IUPAC-ime: (2S,3R,4R,5R)-heksan-1,2,3,4,5,6-heksol) je alkohol z molekulsko formulo C6H14O6 in z molsko maso 182,17 g/mol.

Poglej Kisik in Sorbitol

Space Shuttle

Ameriški raketoplan Discovery ob vzletu Space Shuttle (dobesedno angleško vesoljski čolniček, uradno ime Space Transportation System – STS) je bil sistem vesoljskega plovila za polete v nizkozemeljsko orbito z možnostjo delne ponovne uporabe, ki ga je razvila ameriška vesoljska agencija NASA.

Poglej Kisik in Space Shuttle

Spajkanje

Spajkanje s pomočjo spajkalnika Spajkanje ali lotanje je postopek, pri katerem s staljeno kovino povežemo različne kose kovin.

Poglej Kisik in Spajkanje

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Poglej Kisik in Specifična toplota

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Poglej Kisik in Spekter elektromagnetnega valovanja

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Poglej Kisik in Spojina

Srčna frekvenca

Srčna frekvenca ali frekvenca srčnega utripa je hitrost utripanja srca, merjena s številom skrčenj (utripov, kontrakcij) srca na minuto (utripov/min).

Poglej Kisik in Srčna frekvenca

Srčna mišičnina

Srčna mišičnina (imenovana tudi srčna mišica ali miokardij) je ena od treh vrst mišičnine pri vretenčarjih, drugi dve pa sta skeletna in gladka mišičnina.

Poglej Kisik in Srčna mišičnina

Srčni preddvor

Preddvor je v anatomiji srca del srca, v katerega se stekajo vene.

Poglej Kisik in Srčni preddvor

Srčni prekat

Srčni prekat ali ventrikel je vsaka od dveh velikih votlin v srcu, kjer se zbira kri iz preddvorov in se črpa iz srca po telesu.

Poglej Kisik in Srčni prekat

Srčni zastoj

Srčni zastoj pomeni prenehanje mehaničnega in elektrofiziološkega delovanja srca.

Poglej Kisik in Srčni zastoj

Srčno popuščanje

Sŕčno popúščanje je bolezen srca, ki nastopi, ko srce več ni sposobno načrpati dovoljšnje količine krvi, da bi z njo oskrbelo celoten organizem.

Poglej Kisik in Srčno popuščanje

Srce

pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.

Poglej Kisik in Srce

Srpastocelična anemija

Srpastocelična anemija ali anemija srpastih celic je skupen izraz za skupino genetskih motenj, ki jih povzroča srpasti hemoglobin (Hgb S ali Hb S).

Poglej Kisik in Srpastocelična anemija

Stehiometrija

Stehiometrija (στοιχεῖον «element» + μετρέω «meriti») je veja kemije, ki se ukvarja s količinskimi razmerji med reaktanti pred kemijsko reakcijo in produkti po kemijski reakciji.

Poglej Kisik in Stehiometrija

Steklena volna

Steklena volna Steklena volna je material za toplotno in zvočno izolacijo, ki ga je možno vgraditi v vse dele stavbe.

Poglej Kisik in Steklena volna

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Poglej Kisik in Steklo

Stiren

Stiren, znan tudi kot etenilbenzen, vinilbenzen in fenileten, je organska spojina s kemijsko formulo C6H5CH.

Poglej Kisik in Stiren

Stokesov premik

Poenostavljen prikaz Stokesovega premika. Stokesov premik je premik maksimuma valovne dolžine oziroma frekvence svetlobe (elektromagnetnega valovanja) absorpcijskega in emisijskega spektra.

Poglej Kisik in Stokesov premik

Stratosfera

Zgradba ozračja (NOAA) Stratosfera je plast Zemljinega ozračja v višini med približno 15 in 50 km nad zemeljsko površino.

Poglej Kisik in Stratosfera

Stratosferski balon

Stratosferski balon na tleh Fotografija Oregona, posneta s pomočjo manjšega stratosferskega balona z višine približno 30 kilometrov nad morjem Stratosferski balon ali stratostat je balon, ki je namenjen za plovbo znotraj stratosfere.

Poglej Kisik in Stratosferski balon

Strihnin

Strihnin je izjemno toksičen alkaloid rastlinskega izvora z molekulsko formulo C21H22N2O2.

Poglej Kisik in Strihnin

Struktura ekosistema

Struktura ekosistema je način urejanja elementov in je posledica odvisnosti med njimi.

Poglej Kisik in Struktura ekosistema

Struktura Zemlje

Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.

Poglej Kisik in Struktura Zemlje

Sulfat

Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.

Poglej Kisik in Sulfat

Sulfatni minerali

Kristalna struktura anhidrita Barit s ceruzitom Sulfatni minerali so razred mineralov, ki imajo v svojo strukturo vključen sulfatni ion.

Poglej Kisik in Sulfatni minerali

Sulfid

Sulfidni anion Vodikov sulfid Sulfid je sol ali alkil ali aril derivat vodikovega sulfida (H2S).

Poglej Kisik in Sulfid

Superoksid

Lewisova elektronska konfiguracija superoksidnega anionskega radikala. Šest elektronov zunanje lupine vsakega izmed kisikovih atomov je prikazano s črnimi pikami; en elektronski par si atoma delita (sredina); nesparjen elektron je prikazan zgoraj levo, dodatni elektron, ki daje negativni naboj, pa z rdečo Superoksid je spojina, ki vsebuje superoksidni anion s kemijsko formulo O−2.

Poglej Kisik in Superoksid

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Poglej Kisik in Superprevodnost

Superzemlja

rdeče pritlikavke Gliese 581 Superzemlja je zunajosončni planet, ki je po povprečni gostoti primerljiv z Zemljo.

Poglej Kisik in Superzemlja

Sveča

Goreča sveča Sveča je svetilo, ki je običajno sestavljeno iz notranjega stenja, ki se nahaja v sredini telesa iz trdega goriva.

Poglej Kisik in Sveča

Svetlikava pološčenka

Svetlikava pološčenka (znanstveno ime Ganoderma lucidum) je drevesna goba, znana tudi pod kitajskim imenom Ling Zhi in japonskim reiši, ki je na Vzhodu znana kot ena izmed najpomembnejših zdravilnih gob.

Poglej Kisik in Svetlikava pološčenka

Svinčev nitrat

Svinčev nitrat (Pb(NO3)2) je anorganska spojina s kemijska formulo Pb(NO3)2.

Poglej Kisik in Svinčev nitrat

Svinčev(IV) oksid

Svinčev(IV) oksid ali svinčev dioksid je anorganska spojina s formulo PbO2.

Poglej Kisik in Svinčev(IV) oksid

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Poglej Kisik in Svinec

Symbiodinium

Symbiodinium je največja in najbolj razširjena skupina fotosintetskih dinoflagelatov, ki v splošnem spadajo med alge.

Poglej Kisik in Symbiodinium

Tabela izotopov

Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.

Poglej Kisik in Tabela izotopov

Taksija

Taksija (iz grščine τάξις, taxis - »razporeditev«) je usmerjeno premikanje gibljivega organizma v odziv na dražljaj.

Poglej Kisik in Taksija

Tališča elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.

Poglej Kisik in Tališča elementov (podatkovna stran)

Tekoči kisik

Tekoči kisik (oz. kapljevinski kisik) je kisik v plinastem stanju, pri čemer je tekočina, ni pa kapljevina.

Poglej Kisik in Tekoči kisik

Tekoči zrak

Sestava zraka v volumskih % Tekoči zrak je zrak, ohlajen pod visokim tlakom do tako nizke temperature (kriogena temperatura), da kondenzira v bledo modro lahko tekočo tekočino.

Poglej Kisik in Tekoči zrak

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Poglej Kisik in Tekočina

Tekstura tal

Tekstura tal je ena izmed fizikalnih lastnosti tal.

Poglej Kisik in Tekstura tal

Tektonika plošč

Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.

Poglej Kisik in Tektonika plošč

Temenica (reka)

Ob izviru Zijalo Temenica pri Sobračah Obdelana zemljišča pri kraju Temenica Vzdrževane brežine pri Veliki Loki Poplavna ravnica Temenice pri Trebnjem Ponor Temenice v Dolenjih PonikvahTemenica ob poplavah - Trebnje Temenica v Zijalu, tik po tem, ko drugič privre na dan Zalogu Temenica je dolenjska reka ponikalnica, ki do izliva kar dvakrat ponikne.

Poglej Kisik in Temenica (reka)

Temperatura samovžiga

Temperatura samovžiga je najnižja temperatura, pri kateri se snov na zraku vname brez zunanjega izvora vnetja, na primer plamena ali iskre.

Poglej Kisik in Temperatura samovžiga

Tenzing Norgay

Tenzing Norgay, rojen Namgyal Wangdi, Šerpa z nepalskim in indijskim državljanstvom, * 15. maj 1914, dolina Khumbu, Nepal ali dolina Kharta, Tibet, † 9. maj 1986, Dardžiling, Zahodna Bengalija, Indija.

Poglej Kisik in Tenzing Norgay

Teobromin

Teobromin, nekoč znan kot ksanteoza, je grenak alkaloid kakavovca s kemijsko formulo C7H8N4O2. Najdemo ga v čokoladi kot tudi v številnih drugih živilih, vključno z listi čajevca in kolinega oreha.

Poglej Kisik in Teobromin

Teratogenost

folne kisline v prehrani nosečnice. Teratogénost (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je lastnost neke snovi oziroma drugega dejavnika (npr. sevanja), da povzroča strukturne, funkcijske, presnovne (metabolne) in vedenjske nepravilnosti pri zarodku oziroma plodu, če je nosečnica izpostavljena takemu dejavniku.

Poglej Kisik in Teratogenost

Termit (kemija)

Termit Termít je zmes finega aluminijevega prahu in železovega (III) oksida (rja) v približnem razmerju 1:3.

Poglej Kisik in Termit (kemija)

Termogene rastline

Termogene rastline so skupina rastlin, ki so zmožne dvigniti svojo temperaturo nad temperaturo zraka v okolici.

Poglej Kisik in Termogene rastline

Tetanus

Tetanus (iz: tetanos - napet +: teinein - nategovati) ali mrtvični krč je infekcijska bolezen, ki jo povzroča nevrotoksin tetanospazmin grampozitivnega, anaerobnega bacila Clostridium tetani.

Poglej Kisik in Tetanus

Tetranitrometan

Tetranitrometanz kratico TeNMe (kemijska formula C(NO2)4) je tekoči eksploziv.

Poglej Kisik in Tetranitrometan

Tetrodotoksin

Tetrodotoksin (TTX) je nevrotoksični alkaloid, prisoten predvsem v napihovalkah (Tetraodontidae), od koder tudi izhaja ime toksina, pa tudi v nekaterih vrstah dvoživk, nečlenarjev in maločlenarjev.

Poglej Kisik in Tetrodotoksin

Theodore William Richards

Theodore William Richards, ameriški znanstvenik, * 31. januar 1868, Germantown † 2. april 1928, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Kisik in Theodore William Richards

Tiamin

Kemijska zgradba tiamina Tiamin, imenovan tudi vitamin B1, spada pod B vitamine.

Poglej Kisik in Tiamin

Tiol

Osnovna zgradba tiolov Tioli so organske spojine, ki vsebujejo funkcionalno skupino iz žveplovega atoma, na katerega je vezan vodikov (-SH).

Poglej Kisik in Tiol

Titanov(III) oksid

Titanov(III) oksid (Ti2O3) je spojina titana in kisika, ki je uporabna v medicini in analizi snovi, pri protikorozijski zaščiti, redko pri izdelavi nakita in ladjedelništvu.

Poglej Kisik in Titanov(III) oksid

Titanova skupina

Poglej Kisik in Titanova skupina

Tkivno inženirstvo

Poenostavljeni pregled splošnih metod, ki se uporabljajo v regenerativni medicini Pod pojmom tkivno inženirstvo razumemo metode, ki z uporabo kombinacije celic, inženirstva in materialov ter primernih biokemijskih in fizikalno kemijskih dejavnikov izboljšajo ali zamenjajo biološko tkivo.

Poglej Kisik in Tkivno inženirstvo

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Poglej Kisik in Toplotna prevodnost

Toplotna stratifikacija jezera

Delno zamrznjeno jezero (zimska stagnacija)Toplotna stratifikacija jezera (tudi termična stratifikacija jezera) je sprememba temperature na različnih globinah v jezeru.

Poglej Kisik in Toplotna stratifikacija jezera

Torpedo

Torpedo je podolgovat vodljiv ali nevodljiv izstrelek namenjen uničevanju ladij in drugih plovil.

Poglej Kisik in Torpedo

Trajnostnost

Blue Marble: 2001. (levo) in leta 2002. (desno). Trajnostnost je sposobnost vzdrževanja ravnotežja določenih sistemov ali stanj v nekem procesu.

Poglej Kisik in Trajnostnost

Triacilglicerol

Triacilgliceroli ali trigliceridi so estri glicerola in treh maščobnih kislin.

Poglej Kisik in Triacilglicerol

Trichinella spiralis

Trichinella spiralis (tudi lasnica) je parazitski helmint iz debla glist.

Poglej Kisik in Trichinella spiralis

Trije ribniki

Velika drsalna revija pri Treh ribnikih leta 1959 Trije ribniki so postali del mestnega Mariborskega parka z ureditvijo v 80.

Poglej Kisik in Trije ribniki

Trikloroizocianurna kislina

Trikloroizocianurna kislina (TCCA) oziroma pogosto imenovana Symclosene je kemična spojina v obliki prahu z izrazitim vonjem po kloru, ki se uporablja v namen kloriranja in dezinfekcije vode v plavalnih bazenih in barvilih.

Poglej Kisik in Trikloroizocianurna kislina

Trinitrotoluen

Trinitrotoluen (tudi trotil, TNT) je predstavnik rušilnih eksplozivov.

Poglej Kisik in Trinitrotoluen

Tritij

Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.

Poglej Kisik in Tritij

Trofično stanje

Cvetenje vode v reki gorske vasi, v bližini kraja Čengdu, Sečuan, Ljudska republika Kitajska. Trofično stanje je sestava biomase v vodnem telesu ob času merjenja.

Poglej Kisik in Trofično stanje

Trojna točka

Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.

Poglej Kisik in Trojna točka

Trojni alfa proces

Pregled trojnega procesa alfa. Trojni alfa proces je niz jedrskih fuzijskih reakcij, pri katerih se tri jedra helija-4 (delci &alpha) pretvorijo v ogljik.

Poglej Kisik in Trojni alfa proces

Trombocit

Razvoj trombocitov iz megakariocitov Trombociti ali krvne ploščice so krvne celice, ki mašijo rane na organizmu in s tem preprečujejo prevelike izgube krvi.

Poglej Kisik in Trombocit

Učinek povečane prepustnosti in zadrževanja

Učinek EPR sloni na številnih nepravilnosti v tumorskem tkivu, kot je povečana prepustnost žil in nerazvitost limfnega žilja Učinek povečane prepustnosti in zadrževanja ali učinek EPR (iz angleščine enhanced permeability and retention) je lastnost molekul, kot so liposomi in makromolekule zdravil, da se zaradi določene velikosti bolj kopičijo v tumorskem tkivu kot pa v normalnih tkivih.

Poglej Kisik in Učinek povečane prepustnosti in zadrževanja

Ubikinon

Ubikinon Ubikinón so odkrili leta 1957 v mitohondrijih goveda.

Poglej Kisik in Ubikinon

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Poglej Kisik in Ultravijolično valovanje

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Kisik in Uran (planet)

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Poglej Kisik in Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Utopitev

Utopitev je smrt zaradi zadušitve ob zapori dihalnih poti ali motenem delovanju pljuč zaradi vdora tekočine.

Poglej Kisik in Utopitev

Valenca

Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.

Poglej Kisik in Valenca

Vampirski ligenj

Vampirski ligenj (znanstveno ime Vampyroteuthis infernalis) je majhen globokomorski glavonožec, ki prebiva v zmerno toplih in tropskih predelih.

Poglej Kisik in Vampirski ligenj

Varjenje TIG

Varjenje TIG Varjenje TIG (ang. Tungsten Inert Gas) oz.

Poglej Kisik in Varjenje TIG

Varljivo svetlikanje

Umetnikova predstava varljivega svetlikanja Varljivo svetlikanje, tudi nepojasnjeni ogenj (dobesedno »ogenj norcev«), označuje pojav nočnega svetlikanja, še posebej nad močvirji in barji.

Poglej Kisik in Varljivo svetlikanje

Velika senčica

Velika senčica ali evropska umbra (znanstveno ime Umbra krameri) je sladkovodna riba iz družine senčic.

Poglej Kisik in Velika senčica

Vinonait

Vinonait je vrsta meteorita iz skupine preprostih ahondritov (kamnitih meteoritov).

Poglej Kisik in Vinonait

Vitamin C

Vitamin C (askorbinska kislina) je vodotopen vitamin.

Poglej Kisik in Vitamin C

Vitamin K

Vitamin K je v maščobah topni vitamin, ki je pomemben za posttranslacijske modifikacije določenih proteinov, predvsem vpliva na koagulacijo krvi.

Poglej Kisik in Vitamin K

VO2 max

VO2 max (tudi maksimalna aerobna kapaciteta) je največja količino kisika, ki jo lahko organizem porabi v eni minuti.

Poglej Kisik in VO2 max

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Kisik in Voda

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Kisik in Vodik

Vodikov peroksid

Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.

Poglej Kisik in Vodikov peroksid

Vodikov sulfid

Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.

Poglej Kisik in Vodikov sulfid

Vodni pajek

Vodni pajek (znanstveno ime Argyroneta aquatica) je pajek iz družine Cybaeidae, ki prebiva pod vodo.

Poglej Kisik in Vodni pajek

Volfram

Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.

Poglej Kisik in Volfram

Voltametrija

Trielektrodni sistem: (1) delovna elektroda, (2) protielektroda, (3) referenčna elektroda Voltametrija je dinamična elektrokemijska tehnika, ki se uporablja v analizni kemiji.

Poglej Kisik in Voltametrija

Vpliv kajenja tobaka na zdravje

Cigareta je najpogostejša metoda vdihavanja tobačnega dima. Že dolgo časa so znane škodljive posledice kajenja tobaka za zdravje.

Poglej Kisik in Vpliv kajenja tobaka na zdravje

Vrbnice

Vŕbnice, tudi pródnice ali kaménjarke (znanstveno ime Plecoptera; grško plekein - zložiti + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 3000 opisanimi vrstami, ki jih najdemo po vsem svetu, razen na Antarktiki in oceanskih otokih.

Poglej Kisik in Vrbnice

Vrelišča elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.

Poglej Kisik in Vrelišča elementov (podatkovna stran)

Vulkanizacija

Vulkanizacija je kemijski proces, pri katerem se posamezne polimerne molekule povežejo z drugimi polimernimi molekulami z atomskimi vezmi.

Poglej Kisik in Vulkanizacija

Vustit

Vustit (FeO) je mineralna oblika železovega(II) oksida, ki se pojavlja v meteoritih in samorodnem železu.

Poglej Kisik in Vustit

Vzdušnica

Lev vrbnice. Bele nitke so izlevljene vzdušnice Vzdušnica ali traheja je cevasta struktura, del sistema dihal pri nekaterih členonožcih.

Poglej Kisik in Vzdušnica

Warburgova hipoteza

Warburgova hipoteza, ki jo je leta 1924 predstavil Nobelov nagrajenec Otto Warburg, predvideva, da naj bi bil glavni vzrok za nastanek rakastih obolenj preklop pri nastajanja energije v obliki adenozin trifosfata (ATP) iz aerobne kemiosmotske sklopitve v anaerobno glikolizo.

Poglej Kisik in Warburgova hipoteza

Wolf-Rayetova zvezda

planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.

Poglej Kisik in Wolf-Rayetova zvezda

Zaklodzie (meteorit)

Meteorit Zaklodzie Meteorit Zaklodzje je meteorit iz skupine preprostih ahondritov.

Poglej Kisik in Zaklodzie (meteorit)

Zakon o stalnih razmerjih

Joseph Proust (1754-1826) Zakon o stalnih razmerjih ali zakon o stalni sestavi pravi, da je masno razmerje elementov v isti spojini vedno enako.

Poglej Kisik in Zakon o stalnih razmerjih

Zdravljenje s kisikom

Trajno zdravljenje s kisikom na domu ali TZKD je oblika zdravljenja oseb s kronično respiracijsko insufienco zaradi kronično obstruktivne bolezni (KOPB), z dolgotrajno respiratorno boleznijo s stalno hipoksemijo, pri napredovalnem pljučnem raku, pri mlajših od 15 let z dolgotrajno respiratorno boleznijo in osebah s spremljajočo hipoksijo, ki dokazano izboljša kakovost življenja in podaljša preživetje.

Poglej Kisik in Zdravljenje s kisikom

Zelene alge

Zelene alge so eno- ali večcelični organizmi.

Poglej Kisik in Zelene alge

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Kisik in Zemlja

Zemljin plašč

Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.

Poglej Kisik in Zemljin plašč

Zemljoalkalijska kovina

Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.

Poglej Kisik in Zemljoalkalijska kovina

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Poglej Kisik in Zlato

Zmečkaninski sindrom

Zmečkaninski sindrom (angl. crush syndrome) je klinična slika, ki je posledica zmečkanja tkiva, posebej velikih mišic, in se kaže s šokom, z obsežnim edemom, oligurijo in drugimi znaki odpovedi ledvic.

Poglej Kisik in Zmečkaninski sindrom

Zračna vreča

Različni tipi zračnih vreč so označeni s številkami od 1 do 5. Na sliki je postovka (''Falco tinnunculus'')'''.''' Zračne vreče so prostori znotraj organizma, kjer je stalno prisoten zrak.

Poglej Kisik in Zračna vreča

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Poglej Kisik in Zrak

Zunajtelesna membranska oksigenacija

Zunajtelesna membranska oksigenacija, krajš.

Poglej Kisik in Zunajtelesna membranska oksigenacija

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Kisik in Zvezda

Zvezda orjakinja

Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).

Poglej Kisik in Zvezda orjakinja

Zvezda pritlikavka

Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.

Poglej Kisik in Zvezda pritlikavka

1-dekanol

1-dekanol je nerazvejan in nasičen alifatski alkohol s kemijsko formulo C10H21OH.

Poglej Kisik in 1-dekanol

1. avgust

Poglej Kisik in 1. avgust

1997

1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Kisik in 1997

2-heptanon

2-heptanon ali metil n-amil keton je keton z molekulsko formulo C7H14O.

Poglej Kisik in 2-heptanon

2-metoksietanol

2-metoksietanol (tudi metilglikol) je organska spojina.

Poglej Kisik in 2-metoksietanol

2-pentanon

2-pentan, 2-pentanon ali 2-metil propil keton je brezbarvna tekočina z vonjem, ki spominja na aceton.

Poglej Kisik in 2-pentanon

20. avgust

20.

Poglej Kisik in 20. avgust

8 (število)

8 (ósem) je naravno število, za katero velja 8.

Poglej Kisik in 8 (število)

8. maj

Poglej Kisik in 8. maj

, Astma, Atlas V, Atmosfera nebesnega telesa, Atomski polmer, August Krogh, Avtofagija, Azbestoza, Azol, Ščitnični hormon, Ščitnica, Šerpe, Škrge, Škrob, Šok, Športno treniranje, Železo, Železov(II) oksid, Železov(III) klorid, Železova litina, Železova skupina, Živali, Življenje na Marsu, Živo srebro, Žuželke, Žveplasta kislina, Žveplov dioksid, Žveplov heksafluorid, Časignit, Činklja, Činklje, Čistilna naprava, Človeški metapnevmovirus, Človeški možgani, Črni smodnik, Črno morje, Bakrov (II) acetat, Baktericid, Balvan Moeraki, Barbiturna kislina, Barijev oksid, Barje, Batrahotoksin, Bazalna membrana, Bazalna presnova, Bela pritlikavka, Beli fosfor, Bell X-2, Benzofuran, Benzotrifluorid, Berilij, Bevški jarek, Bikarbonat, Bilirubin, Biofilm, Biološko orožje, Bioluminiscenca, Biomolekula, Bioreaktor, Biotit, Biotska raznovrstnost, Biuretski test, Boštjan Genorio, Borov trioksid, Borova skupina, Bukero, Butanol, Carl Wilhelm Scheele, Cauca (reka), Celično dihanje, Celica ovratničarka, Celofan, Celuloza, Cerebralna paraliza, Cezij, CHON, Cink, Cinkov oksid, Cinkov pirition, Cirkon, Cista (biologija), Citokrom P450, Citronska kislina, Clostridium botulinum, Clostridium difficile, Clostridium tetani, Curiejeva temperatura, Davek na ogljik, Davyjeva medalja, Dež, Deinococcus radiodurans, Dekan (kemija), Dekompozicija, Denitrifikacija, Deprotonacija, Dižveplov dioksid, Dician, Didušikov oksid, Dietil eter, Dihalni aparat, Dihanje, Dinozavri, Dioksini, Disproporcionacija, Divodikov trioksid, Dormanca, Dravit, Drevo, Dušik, Dušikasta kislina, Dušikov dioksid, Dušikov monoksid, Dušikov oksid, Dušikova kislina, Dvoatomna molekula, Dvoživke, Dvojna oploditev, Eduard Buchner, Ekoregija, Eksosfera, Eksotermna reakcija, Eksploziv, Električna iskra, Elektrokemija, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 2. periode, Elijev ogenj, Energija (raketa), Enota atomske mase, Enstatitni hondrit, Epiderm, Eritrocit, Eritropoetin, Eritropoeza, Ernest Rutherford, Eta Gredlja, Etanoilbromid, Etanojska kislina, Etanol/Varnostni list, Etantiol, Eter, Etilacetat, Etilenglikol, Evolucija, Evropij, Evtrofikacija, Felzičnost, Fitična kislina, Fitoplankton, Flogistonska teorija, Fluoroborova kislina, Formaldehid, Fosfor, Fosforjev pentoksid, Fosforjeva kislina, Fosgen, Fosil, Fosilno gorivo, Fotoelektrokemična celica, Fotokemija, Fotosinteza, Fototrofni organizem, Frakcionirana kristalizacija (geologija), Fraunhoferjeve črte, Friedrich August Kekulé, Furan, Gašerbrum II, Gadolinij, Gadolinit, Gajševsko jezero, Ganimed (luna), Geografija, Geološka časovna lestvica, George Ingle Finch, Germanijev(IV) oksid, GFAJ-1, Gibsit, Gladka mišica, Glavobol v skupkih, Glikoliza, Glikoprotein, Glikozid, Glikozilacija, Globin, Glukuronska kislina, Gnajs, Gnitje, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gorenje, Gorenje (kemija), Gorenje rudnika pod mestom Centralia (ZDA), Gostota elementov (podatkovna stran), Gostota zraka, Grafit, Gregg L. Semenza, Grignardova reakcija, H hondrit, Haber-Boschev proces, Halicephalobus mephisto, Halkogen, Hall-Héroultov proces, Hannyjin objekt, Helicobacter pylori, Helij, Hemocianin, Hemoglobin, Hemoglobinurija, Hemolimfa, Henry Cavendish, Henryjev zakon, Heroin, Heterociklična spojina, Heterocista, Hibridizacija orbital, Hidrazin, Hidrofit, Hidroksilni radikal, Hidroponika, Hidrosfera, Hidrostatski skelet, Hillova enačba (biokemija), Hinokitiol, Hipoklorova kislina, Hipoksija, Hipoteza o Gaji, Hitin, Hitrost zvoka, HMS Sidon (1944), Honda Civic, Howard Cedar, Humus, IIE železov meteorit, Inergen, Inertni plin, Infarkt, Infrardeča spektroskopija, Inkandescenca, Insulin, Integrirano vezje, Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Ionski polmer, Ishemija, Izbruh, Izotopi vodika, Izparilna toplota, Γ-hidroksibutirat, Jabolčni kis, Jacques-Louis Soret, JAHO VI, Jama Movile, James W. Black, Jedrska kemija, Jedrska podmornica, Jedrsko zlivanje, Jeklena litina, Jeklo, Jezero Inle, Jezero Traful, Jodovodik, John Scott Haldane, Joseph Priestley, Joseph Wilson Swan, Julius Axelrod, Jupiter, K-141 Kursk, Kačji pastirji, Kafra, Kalcijev hidrogensulfit, Kalcijev karbonat, Kalcijev oksid, Kalcijev sulfat, Kalijev ferat, Kalijev oksid, Kalijev permanganat, Kalijev pikrat, Kalorimetrija, Kaolinit, Kapela (zvezda), Kapilara, Karbid, Karboksilna kislina, Karbonat, Katalaza, Kateholamini, Katran, Kemija, Kemijska kinetika, Kemijska reakcija, Kemijski element, Kemijski zakon, Kemiluminiscenca, Keto-enolna tavtomerija, Keton, Kisikove anorganske spojine, Kislina, Klasasti rmanec, Klasifikacija Killip-Kimball, Ključna dobrina, Klorid, Koža, Kofein, Kokosov rak, Komandno-servisni modul Apolla, Komet Hyakutake, Komet McNaught, Kompleksna spojina, Kompost, Konstanta fine strukture, Korala, Korozija, Korund, Kositer, Kositrov dioksid, Kostnice, Kovinskost, Kozmični žarki, Kras, Krebsov cikel, Kri, Krionika, Kriptobioza, Kristalna struktura, Kritična temperatura, Kritična točka, Kroženje fosforja, Kroženje kisika, Kroženje ogljika, Kroglasta strela, Kromatofora, Krup, Krvna žila, Krvna plazma, Krvni bojni strup, Krvni tlak, Krvnička, Ksantin oksidaza, Kumenski postopek, Lambertova funkcija W, Lantanov karbonat, Les, Letalski motor, Lewisova teorija kislin in baz, Linj, Liofilizacija, Lipani, List, Listna reža, Litijev hidrid, Livermorij, LSD, Luščenje posteljice, Luciferaza, Luminiscenca, Luminol, Luna, Magma, Magmatska kamnina, Magnetizem, Magnetno polje v snoveh, Magnezijev oksid, Manganov dioksid, Manganov(VII) oksid, Mangrove, Meditacija, Medmolekulska sila, Mehkužci, Memristor, Merkur, Mesečinka, Meso, Metan, Metil metakrilat, Metilirano živo srebro, Metilnitrat, Mišična celica, Miguel Induráin, Mikroplankton, Miller–Ureyev poskus, Milo, Milutin Milanković, Mineral, Minutni volumen srca, Mioglobin, Mladoletnice, Mlaka, Mlečna kislina, Močeradi in pupki, Modra luknja, Modroobročkasta hobotnica, Mokra kemija, Molekula, Molekulski kristal, Monomiktično jezero, Mont Blanc, Morfolin, Morje, Morske vetrnice, Morski ježki, Morski rezervat Miramar, Motnje zavesti, Motorno olje, Mount Everest, Mravljinčna kislina, Mullikenova lestvica, Muskarin, Myathropa florea, N-acetilglukozamin, N-acetilmuraminska kislina, N-Dekan, Naftalen, Narava, Naravne dobrine, Naravni toplotni obtok, Naseljivi planet, Natrijev cianoborohidrid, Natrijev klorat, Natrijev niobat, Natrijev nitrit, Natrijev perklorat, Natrijev sulfid, Navadna mrena, Navadni koreselj, Nekroza, Nepremagljiva, Nerjavno jeklo, Nesreče na gori K2 (1986), Nevroglija, Nevroglobin, Nevrotoksičnost, Nevtronij, Nezemeljsko življenje, Niobij, Nitrat, Nitrazepam, Nitrifikacija, Nitrit, Nitroetan, Nitrometan, Nitrozosečnina, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Noradrenalin, Nukleosinteza, O, O povodnem možu (Majciger), Obarvano zlato, Obstrukcija dihal, Obtočila, Oceanski tok, Oceansko območje, Ofiolit, Oglje, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikov hidrat, Ogljikov hondrit, Ogljikov monoksid, Ogljikova kislina, Ogljikova skupina, Ogljikovo jeklo, Ogljikovodik, Ognjeni vihar, Okameneli les, Oko, Oksazolidinoni, Oksid, Oksidacija beta, Oksidacija omega, Oksidativni stres, Oligosaharid, Omedlevica, Oprsje, Orbitala, Organska kemija, Osemtisočak, Oskrba Ljubljane s pitno vodo, Osončje, Otto Fritz Meyerhof, Otto Heinrich Warburg, Otto Warmbier, Ozon, Ozonska luknja, Ozonska plast, Ozračje, Pajki, Palaeoptera, Palindrom, Papež Janez XXIII., Paraganglij, Paramagnetizem, Parni stroj, Pasivni transport, Peščeni črv, Pelagično območje, Penicilini, Pentilformiat, Periodni sistem elementov, Perocetna kislina, Peroksisom, Perutnina, Peter Stušek, Phoenix (sonda), Pikrinska kislina, Pingvinon, Piroksen, Pisanec, Plamensko kaljenje, Planetarna meglica, Plastika, Plazilci, Plinska gangrena, Pljuča, Pljučna embolija, Pljučna hipertenzija, Pljučni krvni obtok, Pljučni mešiček, Pljučni spoj, Pljučno dihanje, Plod (medicina), Počasniki, Požar, Požarna odeja, Podmornica, Polži, Polimerizacija, Pomeni imen asteroidov: 5501–6000, Pomožna snov, Pooglenitev, Poseidon (film, 2006), Posteljica, Postrvi, Potočna zlatovčica, Potok, Pozitronij, Pozitronska emisijska tomografija, Prašna eksplozija, Pragozd, Pralni prašek, Pravilo Lipinskega, Pravilo okteta, Prečiščevanje vode, Predelava papirja, Premog, Preperevanje, Presnova ogljikovih hidratov, Priprava vode, Pripravki za hujšanje, Program Viking, Projekt Gemini, Propan, Propanol, Prostanoid, Proterozoik, Protisredstvo, Proton (raketa), Prst (pedologija), Prvi zakon termodinamike, Pseudomonas, Pseudomonas aeruginosa, Ptiči, Ptičji let, Pulmonalni trunkus, Radikal (kemija), Radikalska adicija, Rak (bolezen), Rakava celica, Raketni nahrbtnik, Raketoplan Buran, Rana, Rastline, Rayleighovo sipanje, Razširitev periodnega sistema elementov, Raztopina, RD-170, Rdeča orjakinja, Rdeči fosfor, Reaktivna kisikova spojina, Reaktor RBMK, Recikliranje, Recikliranje aluminija, Red velikosti (temperatura), Relativna molekulska masa, Rentgenij, Ribe, Ribji pas, Rjavo maščobno tkivo, Robin Hill (biokemik), Rubidij, Rutil, Saccharomyces cerevisiae, Saharoza, Saksitoksin, SARS, Sežig odpadkov, Selektivno lasersko varjenje, Selenova kislina, Seznam astronomskih vsebin, Seznam encimov, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemijskih vsebin, Seznam medicinskih vsebin, Seznam planetov v osončju, Silicij, Silicijev dioksid, Simpatično živčevje, Sindrom akutne dihalne stiske, Skorja (geologija), Skupina periodnega sistema, Sonce, Sorbitol, Space Shuttle, Spajkanje, Specifična toplota, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spojina, Srčna frekvenca, Srčna mišičnina, Srčni preddvor, Srčni prekat, Srčni zastoj, Srčno popuščanje, Srce, Srpastocelična anemija, Stehiometrija, Steklena volna, Steklo, Stiren, Stokesov premik, Stratosfera, Stratosferski balon, Strihnin, Struktura ekosistema, Struktura Zemlje, Sulfat, Sulfatni minerali, Sulfid, Superoksid, Superprevodnost, Superzemlja, Sveča, Svetlikava pološčenka, Svinčev nitrat, Svinčev(IV) oksid, Svinec, Symbiodinium, Tabela izotopov, Taksija, Tališča elementov (podatkovna stran), Tekoči kisik, Tekoči zrak, Tekočina, Tekstura tal, Tektonika plošč, Temenica (reka), Temperatura samovžiga, Tenzing Norgay, Teobromin, Teratogenost, Termit (kemija), Termogene rastline, Tetanus, Tetranitrometan, Tetrodotoksin, Theodore William Richards, Tiamin, Tiol, Titanov(III) oksid, Titanova skupina, Tkivno inženirstvo, Toplotna prevodnost, Toplotna stratifikacija jezera, Torpedo, Trajnostnost, Triacilglicerol, Trichinella spiralis, Trije ribniki, Trikloroizocianurna kislina, Trinitrotoluen, Tritij, Trofično stanje, Trojna točka, Trojni alfa proces, Trombocit, Učinek povečane prepustnosti in zadrževanja, Ubikinon, Ultravijolično valovanje, Uran (planet), Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Utopitev, Valenca, Vampirski ligenj, Varjenje TIG, Varljivo svetlikanje, Velika senčica, Vinonait, Vitamin C, Vitamin K, VO2 max, Voda, Vodik, Vodikov peroksid, Vodikov sulfid, Vodni pajek, Volfram, Voltametrija, Vpliv kajenja tobaka na zdravje, Vrbnice, Vrelišča elementov (podatkovna stran), Vulkanizacija, Vustit, Vzdušnica, Warburgova hipoteza, Wolf-Rayetova zvezda, Zaklodzie (meteorit), Zakon o stalnih razmerjih, Zdravljenje s kisikom, Zelene alge, Zemlja, Zemljin plašč, Zemljoalkalijska kovina, Zlato, Zmečkaninski sindrom, Zračna vreča, Zrak, Zunajtelesna membranska oksigenacija, Zvezda, Zvezda orjakinja, Zvezda pritlikavka, 1-dekanol, 1. avgust, 1997, 2-heptanon, 2-metoksietanol, 2-pentanon, 20. avgust, 8 (število), 8. maj.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti

Jeziki

Kisik

Kazalo