Odpri v Google MapsKazalo
41 odnosi: Avstrija, Švica, Bolonjski proces, Gimnazija, Glavno mesto, Grad, Grof, Katolištvo, Kneževina, Knez, Kultura, Lihtenštajn, Mesto, Meter, Monarhija, Nadmorska višina, Osnovna šola, Parlament, Prebivalstvo, Predsednik vlade, Ren, Skvoš, Stadion, Starorimska civilizacija, Tenis, Tina Weirather, Umetnost, Univerza, Vlada, Zürich, 1150, 12. stoletje, 13. stoletje, 1322, 1499, 15. avgust, 1699, 1712, 1925, 1938, 1984.
- Glavna mesta Evrope
- Naselja ob Renu
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Vaduz in Avstrija
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Vaduz in Švica
Bolonjski proces
Bolónjski procès je postopek usklajevanja visokošolskih študijskih procesov in harmonizacije akademskih nazivov v Evropi.
Poglej Vaduz in Bolonjski proces
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Vaduz in Gimnazija
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Vaduz in Glavno mesto
Grad
pa tudi.
Poglej Vaduz in Grad
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Vaduz in Grof
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Vaduz in Katolištvo
Kneževina
Kneževína je ozemeljska upravno-politična enota, ki ji načeluje knez.
Poglej Vaduz in Kneževina
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Vaduz in Knez
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Vaduz in Kultura
Lihtenštajn
Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.
Poglej Vaduz in Lihtenštajn
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Vaduz in Mesto
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Vaduz in Meter
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Vaduz in Monarhija
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Vaduz in Nadmorska višina
Osnovna šola
Osnovna šola je uradna ustanova, ki izvaja zakonsko določeno izobraževanje.
Poglej Vaduz in Osnovna šola
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Poglej Vaduz in Parlament
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Poglej Vaduz in Prebivalstvo
Predsednik vlade
Predsednik vlade (tudi minístrski predsédnik ali premier) je vodja vlade.
Poglej Vaduz in Predsednik vlade
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Vaduz in Ren
Skvoš
Igralca ob igri skvoša Lopar in žogica Skvóš je šport, ki ga z loparji po navadi igrata dva igralca, redkeje tudi štirje (pri dvojicah) igralci.
Poglej Vaduz in Skvoš
Stadion
Telstra'' v Sydneyju Stádion je prostor oziroma prizorišče športnih ali kulturnih prireditev, ki se večinoma odvijajo na prostem.
Poglej Vaduz in Stadion
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Vaduz in Starorimska civilizacija
Tenis
Ténis je šport z loparjem za dva nasprotna igralca (»posameznika«) ali za dve nasprotni skupini s po dvema igralcema (»dvojice«).
Poglej Vaduz in Tenis
Tina Weirather
Christina "Tina" Weirather, lihtenštajnska alpska smučarka, * 24. maj 1989, Vaduz, Lihtenštajn.
Poglej Vaduz in Tina Weirather
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Vaduz in Umetnost
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Vaduz in Univerza
Vlada
Vlada je izvršna oblast in kolegijski organ, ki jo predstavlja.
Poglej Vaduz in Vlada
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Poglej Vaduz in Zürich
1150
1150 (MCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Vaduz in 1150
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Poglej Vaduz in 12. stoletje
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
Poglej Vaduz in 13. stoletje
1322
1322 (MCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Vaduz in 1322
1499
1499 (MCDXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vaduz in 1499
15. avgust
15.
Poglej Vaduz in 15. avgust
1699
1699 (MDCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Vaduz in 1699
1712
1712 (MDCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Vaduz in 1712
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Vaduz in 1925
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Vaduz in 1938
1984
1984 (MCMLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Vaduz in 1984