Sesalci

Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.

Uporabi AI

Kazalo

1. 791 odnosi: Aammiq (mokrišče), Acanthophis antarcticus, Acanthophis pyrrhus, Aegolius, Aerosakulitis, Afriška cibetovka, Afriška velika jezera, Afriški beloprsi jež, Afriški gozdni slon, Afriški hijenski pes, Afriški leopard, Afriški nesit, Afriški savanski slon, Afriški slon, Afriški volk, Afrosoricida, Akrosom, Alantoin, Albinizem, Allenovo pravilo, Alpaka (kamela), Alpska rovka, Alpski kozorog, Alpski svizec, Amazonski deževni gozd, Ameriška suličarka, Ameriški črni medved, Ameriški bizon, Ameriški mastodon, Amonijev ion, Anaerob, Andska lisica, Anoplolepis gracilipes, Antocian, Apoptoza, Arabska droplja, Arabski oriks, Arahidonska kislina, Ardem Patapoutian, Arequipa, Arginin, Asio (sova), Asparaginska kislina, Astaksantin, Astrocit, ATP-sintaza, Avstralija, Avstralopitek, Avstralski morski lev, Avtofagija, ... Razširi indeks (741 več) » « Shrink indeks

Aammiq (mokrišče)

Mokrišče Ammiq (ime se včasih prečrkuje tudi kot "Aamiq") je največje preostalo sladkovodno mokrišče v Libanonu, ostanek veliko obsežnejših močvirij in jezer, ki so nekoč obstajala v dolini Beka.

Poglej Sesalci in Aammiq (mokrišče)

Acanthophis antarcticus

Acanthophis antarcticus je najbolj razširjena avstralska strupenjača iz družine strupenih gožev.

Poglej Sesalci in Acanthophis antarcticus

Acanthophis pyrrhus

Acanthophis pyrrhus je ena najbolj strupenih kač na svetu, ki je razširjena po Avstraliji.

Poglej Sesalci in Acanthophis pyrrhus

Aegolius

Aegolius je majhen rod sov.

Poglej Sesalci in Aegolius

Aerosakulitis

Aerosakulitis ali bolezen zračnih vreč, pa tudi sindrom zračnih vreč in okužba (infekcija) zračnih vreč, je pogosto vnetno stanje zračnih vreč pri ptičih, ki ga povzroča mikrobna (večinoma bakterijska) okužba.

Poglej Sesalci in Aerosakulitis

Afriška cibetovka

Afriška cibetovka (znanstveno ime Civettictis civetta) je velika Viverridae (cibetovke), ki izvira iz podsaharske Afrike, kjer velja za navadno in široko razširjena v gozdovih in sekundarnih gozdovih.

Poglej Sesalci in Afriška cibetovka

Afriška velika jezera

Zemljevid sistema jezer v Velikem tektonskem jarku Afriška velika jezera (svahili Maziwa Makuu, jezik kinyarwanda Ibiyaga bigari) je niz jezer, ki ležijo v Velikem tektonskem jarku in njegovi okolici, v t. i. regiji velikih jezer.

Poglej Sesalci in Afriška velika jezera

Afriški beloprsi jež

Afriški beloprsi jež Samička v alžirski sivi barvi Afriški beloprsi jež je vrsta ježa, ki ga pojmujemo kot udomačenega ježa.

Poglej Sesalci in Afriški beloprsi jež

Afriški gozdni slon

Afriški gozdni slon (znanstveno ime Loxodonta cyclotis) je ena od dveh živih vrst afriških slonov.

Poglej Sesalci in Afriški gozdni slon

Afriški hijenski pes

Afriški hijenski pes (znanstveno ime Lycaon pictus), imenovan tudi afriški poslikani pes in afriški lovski pes, je hijenski pes, ki je avtohtona vrsta v podsaharski Afriki.

Poglej Sesalci in Afriški hijenski pes

Afriški leopard

Afriški leopard (znanstveno ime Panthera pardus pardus) je nominirana podvrsta leoparda, ki izvira iz številnih držav v Afriki.

Poglej Sesalci in Afriški leopard

Afriški nesit

Afriški nesit (znanstveno ime Mycteria ibis) je velika afriška vrsta štorkelj iz družine Ciconiidae.

Poglej Sesalci in Afriški nesit

Afriški savanski slon

Afriški savanski slon (znanstveno ime Loxodonta africana) je razširjen je po afriških stepah in savanah in je eden od dveh živih vrst afriških slonov.

Poglej Sesalci in Afriški savanski slon

Afriški slon

Afriški slon (znanstveno ime Loxodonta) je rod, sestavljen iz dveh živečih živalskih vrst slonov, afriškega savanskega slona (L. Africana) in manjšega afriškega gozdnega slona (L. Cyclotis).

Poglej Sesalci in Afriški slon

Afriški volk

Afriški volk (znanstveno ime Canis lupaster) je predstavnik družine psov, ki izvira iz Severne in Zahodne Afrike, Sahela, severovzhodne Afrike in Afriškega roga.

Poglej Sesalci in Afriški volk

Afrosoricida

Red Afrosoricida vsebuje zlate krte iz južne Afrike in tenreke z Madagaskarja in iz celinske Afrike.

Poglej Sesalci in Afrosoricida

Akrosom

Akrosom je celični organel, ki se razvije na prednji strani glave semenčice (spermalne celice) pri mnogih živalih (vključujoč ljudi).

Poglej Sesalci in Akrosom

Alantoin

Alantoin je oksidacijski produkt sečne kisline, ki se izloča s sečem nekaterih sesalcev, pri človeku pa le v intrauterinem obdobju.

Poglej Sesalci in Alantoin

Albinizem

Primer albine živali: Pav v Beograjskem živalskem vrtu. Albinizem je genetska bolezen, za katero je značilno pomanjkanje melanina, pigmenta, ki daje barvo koži, lasem in očem.

Poglej Sesalci in Albinizem

Allenovo pravilo

Allenovo pravilo je biološko pravilo.

Poglej Sesalci in Allenovo pravilo

Alpaka (kamela)

Alpaka (znanstveno ime Vicugna pacos) je udomačena vrsta južnoameriške kamele.

Poglej Sesalci in Alpaka (kamela)

Alpska rovka

Alpska rovka (znanstveno ime Sorex alpinus) je vrsta rovke, ki je razširjena v visokogorskih gozdovih Alp, Pirenejev, Karpatov in Balkana.

Poglej Sesalci in Alpska rovka

Alpski kozorog

Álpski kozoróg (znanstveno ime Capra ibex) je kozi sorodna visokogorska žival.

Poglej Sesalci in Alpski kozorog

Alpski svizec

Alpski svizec (znanstveno ime Marmota marmota) je glodavec iz družine pravih veveric, ki živi v Alpah in Karpatih ter Visokih Tatrah, kjer so dolge zime in kratka poletja.

Poglej Sesalci in Alpski svizec

Amazonski deževni gozd

Amazonski deževni gozd ali amazonska džungla, tudi Amazonija, je vlažen širokolistni tropski deževni gozd v amazonskem biomu, ki pokriva večino porečja Amazonke v Južni Ameriki.

Poglej Sesalci in Amazonski deževni gozd

Ameriška suličarka

Ameriška suličarka (znanstveno ime Bothrops asper) je strupena kača iz družine gadov, ki prebiva v Srednji Ameriki in na severu Južne Amerike.

Poglej Sesalci in Ameriška suličarka

Ameriški črni medved

Ameriški črni medved (znanstveno ime Ursus americanus) je najbolj razširjena vrsta medveda, ki izvira iz Severne Amerike.

Poglej Sesalci in Ameriški črni medved

Ameriški bizon

Ameriški bizon (tudi Ameriški bivol po angl. besedi Buffalo; znanstveno ime Bison bison) živi v prerijah Severne Amerike.

Poglej Sesalci in Ameriški bizon

Ameriški mastodon

Ameriški mastodon (znanstveno ime Mammut americanum) je izumrl približno 8.000 let Pr. n. št..

Poglej Sesalci in Ameriški mastodon

Amonijev ion

Amonijev ion (tudi amonijev kation) je pozitivno nabiti poliatomski kation s kemijsko formulo NH4+.

Poglej Sesalci in Amonijev ion

Anaerob

sesalcev. Anaerob ali anaerobni organizem (tudi anaerobiont) je vsak organizem, ki za svojo rast ne potrebuje kisika.

Poglej Sesalci in Anaerob

Andska lisica

Andska lisica (znanstveno ime Lycalopex culpaeus), včasih znana tudi kot andski šakal, je vrsta rodu južnoameriških lisic (Lycalopex).

Poglej Sesalci in Andska lisica

Anoplolepis gracilipes

Anoplolepis gracilipes je vrsta mravlje, razširjena po tropskih in subtropskih predelih sveta.

Poglej Sesalci in Anoplolepis gracilipes

Antocian

Antociáni ali antokiáni, tudi antocianini, (grško: ánthos - cvet +: kyáneos - črnkastomoder) so vodotopni pigmenti v vakuolah rastlinskih celic, ki so lahko rdeče, vijolične ali modre barve, kar je odvisno od pH vrednosti okoljne raztopine, ter so brez vonja in okusa.

Poglej Sesalci in Antocian

Apoptoza

jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze Apoptoza (grško: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«) je eden od tipov programirane celične smrti.

Poglej Sesalci in Apoptoza

Arabska droplja

Arabska droplja (znanstveno ime Ardeotis arabs) je vrsta dropelj, ki živi na Arabskem polotoku in v afriškem Sahelu.

Poglej Sesalci in Arabska droplja

Arabski oriks

Arabski oriks (znanstveno ime Oryx leucoryx) ali beli oriks je srednje velika antilopa z izrazito ramensko izboklino, dolgimi ravnimi rogovi in čopastim repom.

Poglej Sesalci in Arabski oriks

Arahidonska kislina

Arahidonska kislina je omega-6 maščobna kislina s kemijsko formulo C20H32O2.

Poglej Sesalci in Arahidonska kislina

Ardem Patapoutian

Ardem Patapoutian, armensko-ameriški molekularni biolog, nevroznanstvenik in akademik, nobelovec, * 1967, Bejrut, Libanon.

Poglej Sesalci in Ardem Patapoutian

Arequipa

Arequipa - Plaza de Armas, v ozadju katedrala Arequipa je prestolnica regije Arequipa v Andih, na jugu Peruja, v Južni Ameriki in je politično, gospodarsko in kulturno središče južnega Peruja.

Poglej Sesalci in Arequipa

Arginin

Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina.

Poglej Sesalci in Arginin

Asio (sova)

Asio je rod sov, ki pripadajo družini pravih sov (Strigidae).

Poglej Sesalci in Asio (sova)

Asparaginska kislina

Asparaginska kislina (okrajšano kot Asp ali D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CO2H.

Poglej Sesalci in Asparaginska kislina

Astaksantin

Astaksantin je glavni karotenoidni pigment, ki ga najdemo pri vodnih živalih.

Poglej Sesalci in Astaksantin

Astrocit

Astrociti (grško astron - zvezda + kytos - celica) so ena od vrst celic nevroglije, ki so zvezdaste oblike.

Poglej Sesalci in Astrocit

ATP-sintaza

ATP-sintaza je encim, ki katalizira reakcijo sinteze adenozina trifosfata iz adenozina difosfata in neorganskega fosfata.

Poglej Sesalci in ATP-sintaza

Avstralija

Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.

Poglej Sesalci in Avstralija

Avstralopitek

Rod avstralopítek (znanstveno ime Australopithecus) (latinsko australis »južna«, grško pithekos »opica«) je skupina izumrlih človečnjakov, zelo sorodna rodu človek.

Poglej Sesalci in Avstralopitek

Avstralski morski lev

Avstralski morski lev (znanstveno ime Neophoca cinerea), znan tudi kot avstralski tjulenj, je vrsta morskega leva, ki je edini endemit plavutonožcev v Avstraliji.

Poglej Sesalci in Avstralski morski lev

Avtofagija

Avtofagíja (grško autos - sam + phageîn - jesti, požirati), tudi citoplazemska celična smrt, je kataboličen proces razgradnje celici lastnih sestavin s pomočjo lizosomov, ki jih lahko celica ponovno uporabi in s tem pridobi nujno potrebna hranila.

Poglej Sesalci in Avtofagija

Avtosom

Avtosóm ali avtosomski kromosom je vsak kromosom, ki ni spolni kromosom.

Poglej Sesalci in Avtosom

Avtotomija

Kuščarjev rep, ki je odpadel zaradi avtotomije Avtotomija ali samoamputacija je vedenjski vzorec, ki se pojavlja pri nekaterih živalskih vrstah in pri katerem žival odvrže eno ali več svojih okončin.

Poglej Sesalci in Avtotomija

Azijski slon

Azijski slon (znanstveno ime Elephas maximus), včasih poznan tudi po imenu svoje tipske podvrste (indijski slon) je ena od treh danes živečih vrst slona in edina še živeča vrsta rodu Elephas.

Poglej Sesalci in Azijski slon

Šakal

Šakali so srednje veliki vsejedski sesalci iz rodu Canis, ki vključuje tudi volkove in domačega psa.

Poglej Sesalci in Šakal

Šarasti langur

Šarasti langur (znanstveno ime Pygathrix nemaeus) je drevesna in dnevna opica Starega sveta, ki spada v poddružino Colobinae.

Poglej Sesalci in Šarasti langur

Ščitaste stenice

Ščitaste stenice (znanstveno ime Pentatomidae, grško pente - pet + tomos - člen + pripona -idae), pogovorno tudi smrdljivci, so družina stenic, v katero se uvršča okoli 4100 danes živečih opisanih vrst žuželk; po številu vrst so največja družina v sorodstvu ščitastih stenic.

Poglej Sesalci in Ščitaste stenice

Ščuke

Ščuke (znanstveno ime Esocidae) so družina rib, ki avtohtono naseljujejo jezera in počasi tekoče vodotoke zmernega pasu Evrope, Azije in Severne Amerike.

Poglej Sesalci in Ščuke

Šimpanzi

Šimpanzi (znanstveno ime Pan) so rod opic iz družine človečnjakov.

Poglej Sesalci in Šimpanzi

Širokouhi netopir

Širokouhi ali mulasti netopir (znanstveno ime Barbastella barbastellus) je evropska vrsta netopirjev iz družine gladkonosih netopirjev.

Poglej Sesalci in Širokouhi netopir

Škocjanski zatok

Škocjanski zatok (Stramarski zaliv) je naravni rezervat, ki se nahaja v neposredni bližini Kopra in predstavlja preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto.

Poglej Sesalci in Škocjanski zatok

Šobar (medved)

Šóbar ali termítski mêdved (znanstveno ime Melursus ursinus) se od ostalih vrst medvedov razlikuje v dolgi in sršati dlaki ter mesnatih in gibčnih ustnic, od katerih je spodnja podaljšana.

Poglej Sesalci in Šobar (medved)

Šoja

'' Garrulus glandarius '' Šoja (znanstveno ime Garrulus glandarius) je ptič iz družine vranov, razširjen po večjem delu Evrazije in v Severni Afriki.

Poglej Sesalci in Šoja

Španska muha

Španska muha (znanstveno ime Lytta vesicatoria) je ljudsko ime za hrošča iz družine priščnjakov in travnic (Meloidae), ki je razširjen po Južni in Srednji Evropi.

Poglej Sesalci in Španska muha

Šrilanški slon

Šrilanški slon (znanstveno ime Elephas maximus maximus) je ena od treh priznanih podvrst azijskega slona, avtohton na Šrilanki.

Poglej Sesalci in Šrilanški slon

Štorklje

Štorklje (znanstveno ime Ciconiidae) so veliki, dolgonogi, dolgovrati ptiči z dolgimi krepkimi kljuni.

Poglej Sesalci in Štorklje

Žirafa

Žiráfa (znanstveno ime Giraffa) je visok afriški sesalec.

Poglej Sesalci in Žirafa

Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke

Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke je divji svet, ki vključuje floro in favno ter njihove naravne habitate.

Poglej Sesalci in Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke

Živalstvo Madagaskarja

Živalstvo Madagaskarja je del divjih živali Madagaskarja.

Poglej Sesalci in Živalstvo Madagaskarja

Živi svet v Triglavskem narodnem parku

Alpski kozorog (''Capra ibex'') se človekove bližine ne boji. To je tudi vzrok, da so jih v Alpah sredi 19.stoletja skoraj iztrebili. Prvih 15 kozorogov so leta 1964 naselili v dolino Zadnjice v Trenti. Živi svet v Triglavskem narodnem parku je prisoten v ostrem visokogorju s svojim značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah je življenju bolj naklonjeno prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih pojavlja vpliv morja.

Poglej Sesalci in Živi svet v Triglavskem narodnem parku

Živina

Čreda krav na pašniku; domače govedo je najštevilčnejša vrsta udomačenih živali, ki jih človek goji za prehrano in pridobivanje drugih dobrin Živina so v splošnem tiste udomačene živali, ki jih človek goji za kmetijsko rabo, bodisi za delo, bodisi za pridobivanje dobrin, kot so hrana in surovine za predelavo.

Poglej Sesalci in Živina

Žmurka

400px Žmurka pri kokoši. Žmurka se pomika vodoravno. Žmúrka je tretja prozorna kožna guba (latinsko plica semilunaris), ki varuje oko pred učinki vode in zraka.

Poglej Sesalci in Žmurka

Žolčna kislina

Strukturna formula holne kisline. Žolčne kisline so steroidne kisline, ki se nahajajo v žolču pri sesalcih in drugih vretenčarjih.

Poglej Sesalci in Žolčna kislina

Žoltoplaz

Žoltoplaz (znanstveno ime Pseudopus apodus) je plazilec iz družine slepcev, ki je razširjen tudi po delih Slovenije in je po slovenski zakonodaji zavarovana vrsta.

Poglej Sesalci in Žoltoplaz

Žvižgači

Žvižgači (znanstveno ime Ochotonidae) so družina v redu Lagomorpha (zajci in žvižgači), kamor spadajo tudi Leporidae (zajci in kunci).

Poglej Sesalci in Žvižgači

Čapljica

Čapljica, včasih so jo imenovali mala bobnarica, (znanstveno ime Ixobrychus minutus) je ptič iz družine čapelj, ki gnezdi v Afriki, Južni in Srednji Evropi ter Južni in Zahodni Aziji; prepoznaven pa je predvsem po majhni telesni velikosti v primerjavi z drugimi čapljami, po čemer je dobil tudi ime.

Poglej Sesalci in Čapljica

Čeljust

Čeljust, s strani. Čeljust je sprednja skeletna sestavina ustne votline z obdajajočimi mehkimi tkivi.

Poglej Sesalci in Čeljust

Černobil

Černobil (ukrajinsko Чорно́биль, rusko Черно́быль) je mesto v severni Ukrajini, blizu meje z Belorusijo.

Poglej Sesalci in Černobil

Činčila

Činčíla (znanstveno ime Chinchilla) je majhen glodavec, ki ga večinoma gojijo zaradi kožuha, vedno bolj priljubljen pa postaja tudi kot hišni ljubljenček.

Poglej Sesalci in Činčila

Čital

Čital (znanstveno ime Axis axis) je razmeroma majhen jelen, ki živi v južni Aziji.

Poglej Sesalci in Čital

Človečnjaki

Človečnjaki (znanstveno ime Hominoidea) so naddružina prvakov, ki se nadalje deli v dve danes živeči družini, gibone in človeku podobne opice.

Poglej Sesalci in Človečnjaki

Človeški možgani

Možgani so del osrednjega živčnega sistema.

Poglej Sesalci in Človeški možgani

Človek

Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo.

Poglej Sesalci in Človek

Čreda

antilopskih koz Čréda je skupina divjih ali domačih živali, ki se vedejo usklajeno.

Poglej Sesalci in Čreda

Črna podgana

Črna podgana (znanstveno ime Rattus rattus) je glodavec iz družine Muridae.

Poglej Sesalci in Črna podgana

Črni škarnik

Črni škarnik, tudi črni škarnjek ali črni škarjek (znanstveno ime Milvus migrans), je ujeda iz družine kraguljev.

Poglej Sesalci in Črni škarnik

Črni nosorog

Čŕni nosoróg ali ozkoústi nosoróg (znanstveno ime Diceros bicornis) je nosorog, ki živi v vzhodnih in osrednjih predelih Afrike vključno s Kenijo, Kamerunom, Južno Afriko, Namibijo in Zimbabvejem.

Poglej Sesalci in Črni nosorog

Črnica

Črnica (znanstveno ime Coluber viridiflavus) je povsem črna kača iz družine gožev, ki se z lahkoto povzpne tudi v krošnje dreves in pogosto se na njenem jedilniku znajdejo poleg malih sesalcev tudi ptiči.

Poglej Sesalci in Črnica

Črnonoga mačka

Črnonoga mačka (znanstveno ime Felis nigripes) je najmanjša divja mačka v Afriki in ima dolžino glave in telesa 35–52 cm (14–20 palcev).

Poglej Sesalci in Črnonoga mačka

Baškirski konj

Baškirski konj je pasma konj Baškirskega ljudstva.

Poglej Sesalci in Baškirski konj

Baškirski naravni rezervat

Baškirski naravni rezervat (Башкирский заповедник) se nahaja v osrednjem delu baškirskega (južnega) Urala.

Poglej Sesalci in Baškirski naravni rezervat

Balangodski človek

Balangodski človek (znanstveno ime Homo sapiens balangodensis) je ime homininov iz poznega obdobja kvartarja na Šrilanki.

Poglej Sesalci in Balangodski človek

Balijski tiger

Balijski tiger (znanstveno ime Panthera tigris balica), indonezijsko harimau Bali, staro balijsko samong je bila podvrsta tigrov, ki je živela izključno na indonezijskem otoku Bali. Balijski tiger je bil ena od treh podvrst tigrov, ki so živeli na ozemlju današnje Indonezije. Poleg njega je tam živel danes prav tako iztrebljen javanski tiger, edina preživela podvrsta pa je izjemno ogrožen sumatrski tiger.

Poglej Sesalci in Balijski tiger

Barsakelmes

Zemljevid Aralskega jezera leta 1960 Barsakelmes je nekdanji otok v Aralskem jezeru.

Poglej Sesalci in Barsakelmes

Basilosaurus

Basilosaurus (dobesedno »kraljevski kuščar«) je rod izumrlih zgodnjih kitov (Archaeoceti), ki je živel v poznem eocenu pred 40–34 milijoni let.

Poglej Sesalci in Basilosaurus

Beloprsi jež

Beloprsi jež, tudi vzhodnoevropski jež (znanstveno ime Erinaceus concolor), lahko zraste do 225–275 mm dolžine in tehta od 400–1100 g in je po videzu zelo podoben rjavoprsemu ježu (E. europaeus).

Poglej Sesalci in Beloprsi jež

Belorepec

Belorèpec ali postójna (znanstveno ime Haliaeetus albicilla), tudi jezerski orel, je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).

Poglej Sesalci in Belorepec

Belorobi netopir

Belorobi netopir (znanstveno ime Pipistrellus kuhlii) je srednje velika vrsta netopirjev, ki je razširjena po Evraziji in delih Severne Afrike.

Poglej Sesalci in Belorobi netopir

Belozoba poljska rovka

Belozoba poljska rovka (znanstveno ime Crocidura russula) je vrsta rovke, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Sesalci in Belozoba poljska rovka

Bengalski tiger

Bengalski tiger (Panthera tigris tigris) je najštevilčnejša podvrsta tigrov na indijski podcelini.

Poglej Sesalci in Bengalski tiger

Bergmannovo pravilo

Bergmannovo pravilo je pravilo, prvič zapisano leta 1847, in se imenuje, po v 19.

Poglej Sesalci in Bergmannovo pravilo

Beringija

Beringija je ohlapno opredeljena regija, ki jo obdaja Beringov preliv med Čukotskim morjem in Beringovim morjem.

Poglej Sesalci in Beringija

Biotska raznovrstnost

Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.

Poglej Sesalci in Biotska raznovrstnost

Bivol

Bivol je skupno ime za dva rodova goveda iz Azije in Afrike.

Poglej Sesalci in Bivol

Bizon

Bizoni so veliki, sodoprsti kopitarji iz rodu Bison v poddružini goveda (Bovinae).

Poglej Sesalci in Bizon

Bober

Bobri (znanstveno ime Castor) je rod glodavcev s tremi znanimi vrstami.

Poglej Sesalci in Bober

Bogomolke

Parjenje bogomolke Bogomolke (znanstveno ime Mantodea, grško mantis - prerok) so red žuželk s približno 2300 poznanimi vrstami.

Poglej Sesalci in Bogomolke

Bolhač

Dalmatinski bolhač ''Chrysanthemum'' (''Tanacetum'') ''coccineum'' Bolhač je skupno ime za več vrst cvetnic iz rodu krizantem (Chrysanthemum), ki jih zaradi privlačnih cvetov gojimo kot okrasne rastline.

Poglej Sesalci in Bolhač

Bolhe

Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije.

Poglej Sesalci in Bolhe

Bombezin

Bombezin ali BBS je nevropeptid, sestavljen iz 14 aminokislin, ki ima različne farmakološke učinke, med drugim pa vpliva na sproščanje hormonov prebavnega trakta, kot je gastrin, in nadzoruje peristaltiko, poleg tega pa deluje tudi kot rastni hormon.

Poglej Sesalci in Bombezin

Boris Kryštufek

Boris Kryštufek, slovenski biolog, * 26. oktober 1954, Kranj.

Poglej Sesalci in Boris Kryštufek

Borneo

Topografski zemljevid Bornea z vrisanimi državnimi mejami Borneo je otok, ki leži v sredini Malajskega otočja v jugovzhodni Aziji.

Poglej Sesalci in Borneo

Brandtov netopir

Brandtov netopir (znanstveno ime Myotis brandtii) je srednje velika vrsta gladkonosih netopirjev.

Poglej Sesalci in Brandtov netopir

Brazdasti kit

Brazdasti kit (znanstveno ime Balaenoptera physalus) je vrsta kita iz družine brazdastih kitov, razširjena po vseh svetovnih oceanih.

Poglej Sesalci in Brazdasti kit

BRCA1

200 px BRCA1 (krajšava za breast cancer 1, angl. rak dojke 1) je prvi odkriti gen dovzetnosti za raka dojke.

Poglej Sesalci in BRCA1

Brezova miš

Brezova miš (znanstveno ime Sicista betulina) je glodavec, razširjen v gozdovih in barjih Evrope in Azije.

Poglej Sesalci in Brezova miš

Brkati netopir

Brkati netopir (znanstveno ime Myotis mystacinus) je majhna vrsta netopirjev, ki je razširjeva po Evraziji in delih Severne Afrike.

Poglej Sesalci in Brkati netopir

Brkati ser

Brkáti sêr (latinsko znanstveno ime Gypaetus barbatus) je ujeda iz družine kraguljev, edini predstavnik rodu Gypaetus.

Poglej Sesalci in Brkati ser

Butanojska kislina

Masléna kislína (iz grškega βούτῡρον - maslo, IUPAC-ime: butanojska kislina) je karboksilna kislina s kemijsko formulo CH3CH2CH2-COOH.

Poglej Sesalci in Butanojska kislina

Bylotov otok

Bylotov otok je nenaseljen otok v Kanadskem arktičnem otočju na severu Kanade.

Poglej Sesalci in Bylotov otok

Candida

Candida (Kandida) je rod kvasovk.

Poglej Sesalci in Candida

Cefalizacija

Cefalizacija je evolucijski trend, za katerega je značilno, da se postopoma, v trajanju mnogih generacij, v prednjem delu živalskega telesa oblikuje območje glave, v kateri se koncentrirajo usta, čutilni organi in živčni gangliji.

Poglej Sesalci in Cefalizacija

Cejlonski makak

Cejlonski makak (Macaca sinica) je vrsta primatov iz rodu makakov v družini Cercopithecidae.

Poglej Sesalci in Cejlonski makak

Celebeški nartničar

Celebeški nartničar (znanstveno ime Tarsius tarsier) je vrsta majhne polopice, ki prebiva na nekaterih otokih v Jugovzhodni Aziji. Je tipska vrsta za rod nartničarjev. Aktiven je ponoči, prehranjuje pa se povečini z žuželkami. Zaradi izsekavanja gozdov, predvsem dreves, obraslih s smokvovci, spada med ogrožene vrste.

Poglej Sesalci in Celebeški nartničar

Celice CHO

Celice CHO skozi faznokontrastni mikroskop Celice CHO so celična linija, pridobljena iz ovarijev kitajskega hrčka (Cricetulus griseus).

Poglej Sesalci in Celice CHO

Celinski tajpan

Celinski tajpan (znanstveno ime Oxyuranus microlepidotus) je strupenjača iz družine strupenih gožev, ki živi v Avstraliji in velja za najbolj strupeno kačo na svetu.

Poglej Sesalci in Celinski tajpan

Charles Darwin

Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.

Poglej Sesalci in Charles Darwin

Cibetovke

Cibetovke so majhni, vitki, pretežno nočni sesalci, doma v tropskih delih Azije in Afrike, zlasti v tropskih gozdovih.

Poglej Sesalci in Cibetovke

Ciklus sečnine

Ciklus sečnine je skupina biokemičnih reakcij v organizmu sesalcev, s katerimi se dušik vsebujoči razpadni produkti, zlasti amonijak, pretvorijo v sečnino.

Poglej Sesalci in Ciklus sečnine

Ciprska miš

Ciprska miš (znanstveno ime Mus cypriacus) je vrsta miši, ki izvira s Cipra.

Poglej Sesalci in Ciprska miš

Coenraad Jacob Temminck

Coenraad Jacob Temminck, nizozemski zoolog, * 31. marec 1778, Amsterdam, Nizozemska, † 30. januar 1858, Lisse.

Poglej Sesalci in Coenraad Jacob Temminck

Dallova ovca

Dallova ovca (znanstveno ime Ovis dalli), znana tudi kot ali tankoroga ovca, je vrsta divje ovce, ki izvira iz severozahodne Severne Amerike.

Poglej Sesalci in Dallova ovca

Damjak

Damjak (tudi damjek ali jelen lopatar, znanstveno ime Dama dama) je predstavnik družine jelenov.

Poglej Sesalci in Damjak

Danica Tovornik

Danica (Daniela) Tovornik, slovenska biologinja in kemičarka, medicinska entomologinja, 2. julij 1927, Sarajevo, † april 2012, Ljubljana.

Poglej Sesalci in Danica Tovornik

David H. Hubel

David Hunter Hubel, kanadsko-ameriški zdravnik, nevrobiolog in akademik, nobelovec, * 27. februar 1926, Windsor, Ontario, Kanada, † 22. september 2013, Lincoln, Massachusetts, Združene države Amerike.

Poglej Sesalci in David H. Hubel

Davidov jelen

Davidov jelen (znanstveno ime Elaphurus davidianus) je vrsta jelena, ki lahko zraste do 1,5 m in doseže težo do 200 kg.

Poglej Sesalci in Davidov jelen

Džungelska mačka

Džungelska mačka, tudi močvirski ris, (znanstveno ime Felis chaus) je največja predstavnica rodu malih mačk Felis.

Poglej Sesalci in Džungelska mačka

Debeloroga ovca

Debeloroga ovca (znanstveno ime Ovis canadensis) je ena od treh vrst gorskih ovac.

Poglej Sesalci in Debeloroga ovca

Delfin (plavanje)

Delfin na paraolimpijskih igrah v Pekingu Delfin (tudi metuljček, angleško butterfly) je najmlajši in po mnenju večine plavalcev najtežji plavalni slog.

Poglej Sesalci in Delfin (plavanje)

Delfini

Delfini so vodni sesalci družine Delphinidae in so najbolj razširjena družina kitov.

Poglej Sesalci in Delfini

Delta Nemna

Delta Nemna je ime za rečno delto reke Nemen, ki se nahaja v Litvi.

Poglej Sesalci in Delta Nemna

Devon (otok)

Devon (inuitsko Tatlurutit) je eden od kanadskih arktičnih otokov na severu Kanade, del zveznega ozemlja Nunavut, ki leži južno od otoka Ellesmere in zahodno od Baffinovega zaliva, na jugu pa ga Lancastrov preliv ločuje od Baffinovega otoka.

Poglej Sesalci in Devon (otok)

Diademska zamorska mačka

Diadémska zamôrska máčka (znanstveno ime Cercopithecus mitis) je vrsta opic Starega sveta, ki izvira iz Srednje in Vzhodne Afrike, in sega od zgornjega porečja reke Kongo na vzhodu do Velikega tektonskega jarka in na jugu do severne Angole in Zambije.

Poglej Sesalci in Diademska zamorska mačka

Difilobotrij

Difilobotrij (znanstveno ime Diphyllobothrium) je rod trakulj, ki parazitira v živalih (predvsem v ribah in sesalcih) in ljudeh.

Poglej Sesalci in Difilobotrij

Dihala

Dihala ali respiratorni sistem je organski sistem, sestavljen iz specifičnih organov in struktur, ki pri živalih in rastlinah omogoča izmenjavo plinov.

Poglej Sesalci in Dihala

Dihanje

Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.

Poglej Sesalci in Dihanje

Dimasta miš

Dimasta miš (znanstveno ime Apodemus agrarius) spada v družino miši, voluharice in hrčki (Muridae).

Poglej Sesalci in Dimasta miš

Dingo

Dingo (znanstveno ime Canis lupus dingo) je bližnji sorodnik volkov (Canis lupus) in psov (Canis lupus familiaris), ki prosto živi v Avstraliji, na nekaterih sosednjih otokih in v Južni Aziji.

Poglej Sesalci in Dingo

Dinozavri

Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.

Poglej Sesalci in Dinozavri

Diprotodonti

Diprotodonti (znanstveno ime Diprotodontia) je večji red, ki vsebuje približno 120 sesalcev vrečarjev vključno s kenguruji, valabiji, oposumi, koalo, vombati, in še nekateri.

Poglej Sesalci in Diprotodonti

Disaharid

Disaharidi so sestavljeni iz dveh monosaharidov. Na sliki je trehaloza. Disaharid je ogljikov hidrat, ki nastane s tvorbo glikozidne vezi med dvema monosaharidoma.

Poglej Sesalci in Disaharid

Divja mačka

Divja mačka (znanstveno ime Felis silvestris) je manjša mačka iz rodu Felis, tj.

Poglej Sesalci in Divja mačka

Divja Slovenija

Divja Slovenija je slovenski naravoslovni dokumentarni film iz leta 2021, ki govori o pestrosti slovenskega rastlinstva (flore) in živalstva (favne) ter predstavlja različne slovenske pokrajinske tipe.

Poglej Sesalci in Divja Slovenija

Divja svinja

Divja svinja (znanstveno ime Sus scrofa) je izvorna vrsta vseh pasem domače svinje.

Poglej Sesalci in Divja svinja

Dlakavci

Dlakavci (znanstveno ime Pycnonotidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po južnih predelih Starega sveta.

Poglej Sesalci in Dlakavci

Dlakavi mamut

Dlakavi mamut (znanstveno ime Mammuthus primigenius) je izumrla vrsta rodu mamut.

Poglej Sesalci in Dlakavi mamut

Dolgokrili netopir

Dolgokrili netopir (znanstveno ime Miniopterus schreibersii) je vrsta netopirjev, ki je razširjeva po Evraziji in delih Afrike.

Poglej Sesalci in Dolgokrili netopir

Dolgonogi netopir

Dolgonogi netopir (znanstveno ime Myotis capaccinii) je srednje velika vrsta netopirjev, ki je razširjena v Evropi, Severni Afriki in delih zahodne Azije.

Poglej Sesalci in Dolgonogi netopir

Dolly (ovca)

Nagačena ovca Dolly Ovca Dolly je bila prvi sesalec, ki so ga uspešno klonirali iz somatske celice.

Poglej Sesalci in Dolly (ovca)

Domača koza

Domača koza (znanstveno ime Capra aegagrus hircus) je udomačena podvrsta divje koze jugozahodne Azije in Evrope.

Poglej Sesalci in Domača koza

Domača mačka

Odrasla mačka Domača mačka (znanstveno ime Felis catus, redko Felis silvestris catus) je domača žival iz družine mačk.

Poglej Sesalci in Domača mačka

Domača ovca

Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.

Poglej Sesalci in Domača ovca

Domače govedo

Domače govedo (znanstveno ime Bos taurus), ki ga pogovorno imenujemo krave, so udomačeni sodoprsti kopitarji iz poddružine Bovinae družine Bovidae.

Poglej Sesalci in Domače govedo

Domači dihur

Domáči dihúr (znanstveno ime Mustela putorius furo) je udomačena podvrsta evropskega dihurja.

Poglej Sesalci in Domači dihur

Domači jak

Domači jak (Bos grunniens) je dolgodlaki udomačen votlorog, ki ga najdemo po vsej himalajski regiji, na indijski podcelini, tibetanski planoti in severu kot sta Mongolija in Rusija.

Poglej Sesalci in Domači jak

Domači konj

Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.

Poglej Sesalci in Domači konj

Domači pes

Domači pès (znanstveno ime Canis lupus familiaris) je štirinožni sesalec iz družine psov, podvrsta volka, ki so jo udomačili pred skoraj 15.000 leti in je bil prva udomačena žival.

Poglej Sesalci in Domači pes

Domači prašič

Domači prašič (znanstveno ime Sus scrofa domestica) je udomačena podvrsta divje svinje, ki jo človek goji predvsem za hrano.

Poglej Sesalci in Domači prašič

Dormanca

Dormanca (iz latinske besede dormīre - »spati«) je stanje začasno zmanjšane aktivnosti presnove pri organizmih, največkrat v povezavi z neugodnimi razmerami v okolju.

Poglej Sesalci in Dormanca

Drevesni kenguru

''Dendrolagus matschiei'' ''Dendrolagus goodfellowi'' v Melbourne Zoo. Drevesni kenguru (znanstveno ime: Dendrolagus) spada med vrečarje plezalce.

Poglej Sesalci in Drevesni kenguru

Drobni netopir

Drobni netopir (znanstveno ime Pipistrellus pygmaeus) je majhna vrsta gladkonosih netopirjev, ki so jo kot samostojno vrsto opisali šele leta 1999.

Poglej Sesalci in Drobni netopir

Droplje

Droplje (znanstveno ime Otididae) so družina ptic, ki naseljujejo predvsem suha travišča in stepe Starega sveta.

Poglej Sesalci in Droplje

Drosophila melanogaster

Drosophila melanogaster (dobesedno grško ljubiteljica rose s temnim trebuhom) je majhna muha iz družine vinskih mušic.

Poglej Sesalci in Drosophila melanogaster

Dvobarvni netopir

Dvobarvni netopir (znanstveno ime Vespertilio murinus) je srednje velika vrsta netopirjev, razširjena v Evropi in Aziji.

Poglej Sesalci in Dvobarvni netopir

Dvogrba kamela

Dvogrba ali baktrijska kamela (znanstveno ime Camelus bactrianus) je velik sodoprsti kopitar, ki izvira iz Azije.

Poglej Sesalci in Dvogrba kamela

Dvojnonoge

Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.

Poglej Sesalci in Dvojnonoge

Ekoton

Trstičja so pogosta vrsta ekotona na obrežju jezer Ekoton je območje na meji med dvema ali več različnimi ekosistemi, ki je lahko razmeroma dolgo, a je ožje od stikajočih se ekosistemov.

Poglej Sesalci in Ekoton

Ekscitotoksičnost

Ekscitotóksičnost je toksična okvara ali nekroza oz.

Poglej Sesalci in Ekscitotoksičnost

Elektronski odpadek

monitor Elektronski odpadki (tudi e-odpadki) so odpadki, ki vsebujejo različne pokvarjene, neuporabne, zapuščene in nedelujoče elektronske naprave.

Poglej Sesalci in Elektronski odpadek

Elephas

Elephas je rod v družini slonov (Elephantidae).

Poglej Sesalci in Elephas

Enogrba kamela

Enogrba kamela ali dromedar (znanstveno ime Camelus dromedarius) je velik sodoprsti kopitar, ki ga gojijo v puščavskih predelih severne Afrike, Srednjega vzhoda ter vse do Kavkaza.

Poglej Sesalci in Enogrba kamela

Enorog

Enorog ali enorožec, tudi samorog ali narval (znanstveno ime Monodon monoceros), je arktična vrsta kita.

Poglej Sesalci in Enorog

Entelodon

Entelodon je izumrla vrsta sodoprstega kopitarja iz družine Entelodontidae, ki je bila endemična za Evropo, Evrazijo, Azijo iz zgodnjega eocena skozi oligocen.

Poglej Sesalci in Entelodon

Entomofilija

Entomofilija (manj ustrezno entomogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo žuželke.

Poglej Sesalci in Entomofilija

Eocen

Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.

Poglej Sesalci in Eocen

Eric Kandel

Eric Richard Kandel, avstrijsko-ameriški nevroznanstvenik in akademik, nobelovec, * 7. november 1929, Dunaj, Avstrija.

Poglej Sesalci in Eric Kandel

Estivacija

Polži vrste ''Theba pisana'' estivirajo na količkih obcestne ograje Estivacija (iz latinščine æstas - »poletje«), nekoliko neustrezno poimenovana »poletno spanje«, je vrsta dolgotrajnega mirovanja (dormance), v katero preidejo nekatere živali, kadar se zaradi visokih temperatur zunanjosti pojavi tveganje za pregrevanje ali dehidracijo.

Poglej Sesalci in Estivacija

Estrogen

Estriol (dve hidroksilni (OH–) skupini na obroču D (skrajni desni obroč)). Estrogéni so steroidni hormoni z 18 ogljikovimi atomi, ki se sintetizirajo v jajčnikih, manj tudi v modih.

Poglej Sesalci in Estrogen

Etiopski kozorog

Etiópski kozoróg (znanstveno ime Capra walie) je divja koza z velikimi rogovi, ki živi na ozkih skalnih policah Simienskega gorovja v severni Etiopiji na približno 2.500 do 4.500 m nadmorske višine.

Poglej Sesalci in Etiopski kozorog

Etiopski volk

Etiópski vólk (znanstveno ime Canis simensis; amharsko ተኵላ täkʷula, 'volk' ali ቀይ ቀበሮ kej kebero, 'rdeča lisica'), znan tudi kot abesinski volk, rdeči šakal ali rdeča lisica, simienski šakal ali simienska lisica (čeprav ni v sorodu ne s šakalom, ne z lisico), je ena od najredkejših in najbolj ogroženih vrst iz družine psov.

Poglej Sesalci in Etiopski volk

Etruščanska rovka

Etruščanska rovka (znanstveno ime Suncus etruscus) je vrsta rovke, po telesni masi najmanjši sesalec na svetu (po lobanjskih merah je manjši le Kittijev pritlikavi netopir).

Poglej Sesalci in Etruščanska rovka

Evolucija

Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Poglej Sesalci in Evolucija

Evolucija človeka

Evolucija človeka (antropogeneza) je zadnji del biološke evolucije, ki je privedla do ločitve bitja Homo sapiens od drugih sesalcev, nato pa še od opic in človečnjakov.

Poglej Sesalci in Evolucija človeka

Evrazijski šakal

Evrazijski šakal (Canis aureus), imenovan tudi zlati šakal ali navadni šakal, je volku podoben kanid, ki izvira iz jugovzhodne Evrope, Srednje Azije, zahodne Azije, Južne Azije in regij Jugovzhodne Azije.

Poglej Sesalci in Evrazijski šakal

Evropska poletuša

Evropska poletuša (znanstveno ime Pteromys volans) je vrsta pravih veveric, ki je razširjena od Baltika na zahodu, pa vse do obal Tihega oceana na vzhodu.

Poglej Sesalci in Evropska poletuša

Evropska snežna voluharica

Evrópska snéžna volúharica (znanstveno ime Chionomys nivalis) je razširjena v južni in srednji Evropi in manj v Aziji.

Poglej Sesalci in Evropska snežna voluharica

Evropska tekunica

Evropska tekunica (znanstveno ime Spermophilus citellus) je vrsta pravih veveric, ki je razširjena od Nemčije na zahodu, do Črnega morja na vzhodu.

Poglej Sesalci in Evropska tekunica

Evropski bober

Evropski bober (znanstveno ime Castor fiber) je z do 30 kg telesne mase največji evropski glodavec.

Poglej Sesalci in Evropski bober

Evropski dihur

Evropski dihur (znanstveno ime Mustela putorius) zraste v dolžino približno 40 cm, njegov rep pa meri do 17 cm.

Poglej Sesalci in Evropski dihur

Evsocialnost

Evsocialnost je najvišja stopnja organizacije znotraj skupin živali v kolonijah, ki jo določajo tri glavne značilnosti.

Poglej Sesalci in Evsocialnost

Fenek

Fenek ali puščavska lisica (znanstveno ime Vulpes zerda) je majhna lisica, ki živi v saharskem delu severne Afrike in na Arabskem polotoku.

Poglej Sesalci in Fenek

Fitična kislina

200px Fítična kislina (tudi fitinska kislina, inozitol heksakisfosfat (IP6); fitat, če je v obliki soli) je v mnogih rastlinskih tkivih poglavitna zaloga fosforja, zlasti v semenu.

Poglej Sesalci in Fitična kislina

Foggia (pokrajina)

Pokrajina Foggia (v italijanskem izvirniku Provincia di Foggia), je ena od šestih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Apulija.

Poglej Sesalci in Foggia (pokrajina)

Fosa

Fosa (znanstveno ime Cryptoprocta ferox) je vitek, dolgorepi, mački podoben sesalec, ki je endemit Madagaskarja.

Poglej Sesalci in Fosa

Francis Peyton Rous

(Francis) Peyton Rous, ameriški patolog in virolog, Nobelovec, * 5. oktober 1879, Baltimore, Maryland, Združene države Amerike, † 16. februar 1970, New York.

Poglej Sesalci in Francis Peyton Rous

Fruška gora

Frúška gôra je vzpetina v Sremu.

Poglej Sesalci in Fruška gora

Furanokumarin

angelicinski osnovni skelet Furanokumarini ali furokumarini so skupina organskih kemijskih spojin, ki jih proizvajajo različne rastline.

Poglej Sesalci in Furanokumarin

Gadi

Gadi (znanstveno ime Viperidae) so družina kač (Serpentes).

Poglej Sesalci in Gadi

Galapaški morski lev

Galapaški morski lev (znanstveno ime Zalophus wollebaeki) je vrsta morskega leva, ki živi in se razmnožuje na Galapaških otokih in v manjšem številu na Isla de la Plata v Ekvadorju.

Poglej Sesalci in Galapaški morski lev

Galea monasteriensis

Galea monasteriensis je vrsta glodavca, ki so ga po naključju odkrili leta 1997.

Poglej Sesalci in Galea monasteriensis

Gams

Gams (znanstveno ime Rupicapra rupicapra) je manjši votlorog, ki je v plečih visok do 75 cm.

Poglej Sesalci in Gams

Gangeški delfin

Delfin reke Ganges (znanstveno ime Platanista gangetica) je vrsta zobatih kitov, ki jo uvrščamo v družino Platanistidae.

Poglej Sesalci in Gangeški delfin

Gaur

Gaver ali Gaur (Bos gaurus), imenovan tudi indijski bizon, je največja živeča vrsta goveda.

Poglej Sesalci in Gaur

Gazela (žival)

Gazela je katerakoli izmed številnih vrst antilop iz rodu Gazella.

Poglej Sesalci in Gazela (žival)

Gensko zdravljenje

Genska terapija, kjer se uporablja adenovirus za dostavo želenega gena Gensko zdravljenje pomeni vnos specifičnega gena v celico z namenom popraviti kako specifično napako.

Poglej Sesalci in Gensko zdravljenje

Geografija Rusije

Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.

Poglej Sesalci in Geografija Rusije

Geološka časovna lestvica

Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.

Poglej Sesalci in Geološka časovna lestvica

Gepard

Gepard (znanstveno ime Acinonyx jubatus) živi v osrednji, vzhodni in južni Afriki in v jugozahodni Aziji.

Poglej Sesalci in Gepard

Giboni

Giboni (znanstveno ime Hylobatidae) so brezrepe opice z dolgimi rokami.

Poglej Sesalci in Giboni

Gladkonosi netopirji

Gladkonosi netopirji (znanstveno ime Vespertilionidae) so največja družina netopirjev.

Poglej Sesalci in Gladkonosi netopirji

Glodavci

Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.

Poglej Sesalci in Glodavci

Gnezdo

Nedograjeno ptičje gnezdo v obliki košare. Gnezdo je struktura, ki jo žival zgradi z namenom zagotoviti si varno prebivališče, predvsem za rojstvo in vzgajanje svojih mladičev.

Poglej Sesalci in Gnezdo

Gondvana

Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.

Poglej Sesalci in Gondvana

Gorska pokrajina Vuji

Gorovje Vuji ali Vujišan je gorovje v prefekturi Nanping, v severni provinci Fudžjan blizu meje s provinco Džjangši na Kitajskem.

Poglej Sesalci in Gorska pokrajina Vuji

Govedo

Biološka poddružina govedo (Bovinae) vključuje raznoliko skupino 10 rodov srednje velikih do velikih kopitarjev, vključno z domačimi živalmi, bizoni, afriškimi bivoli, vodnimi bivoli, jakom in štiri rogimi in spiralno rogimi antilopami.

Poglej Sesalci in Govedo

Govnačke

Govnačke (znanstveno ime Stercorariidae) so majhna družina morskih ptic iz reda pobrežnikov.

Poglej Sesalci in Govnačke

Gozdna rovka

Gozdna rovka (znanstveno ime Sorex araneus) je vrsta rovke, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Sesalci in Gozdna rovka

Gozdni mračnik

Gozdni mračnik (znanstveno ime Nyctalus leisleri) je srednje velika vrsta netopirjev, ki je razširjena po Evropi, zahodni Aziji in Severni Afriki.

Poglej Sesalci in Gozdni mračnik

Grantova zebra

Grantova zebra (znanstveno ime Equus quagga boehmi) je najmanjša od sedmih podvrst ravninske zebre.

Poglej Sesalci in Grantova zebra

Gripa

hongkonške gripe. Grípa (tudi influénca) je nalezljiva virusna bolezen dihal, ki jo povzročajo RNA-virusi iz družine Orthomyxoviridae.

Poglej Sesalci in Gripa

Grivasta podgana

Grivasta podgana (znanstveno ime Lophiomys imhausi) je dnevni, dolgodlaki in strupeni glodavec, ki prebiva na področju Vzhodne Afrike.

Poglej Sesalci in Grivasta podgana

Grivasti pavijan

Grívasti pávijan (tudi paviján; znanstveno ime Papio hamadryas) je vrsta pavijana, ki spada v družino opic Starega sveta.

Poglej Sesalci in Grivasti pavijan

Grizli

Grizli (znanstveno ime Ursus arctos horribilis) je podvrsta rjavega medveda, ki živi v višavjih Severne Amerike in ob rekah.

Poglej Sesalci in Grizli

Gvanako

Gvanako (znanstveno ime Lama guanicoe) je južnoameriški predstavnik družine kamel, ki živi na visokogorskih travnikih osrednjih Andov, podobno kot sorodna vikunja.

Poglej Sesalci in Gvanako

Herkul (hrošč)

Herkul (znanstveno ime Dynastes hercules) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po tropskih gozdovih Srednje Amerike, Malih Antilov in severnega dela Južne Amerike.

Poglej Sesalci in Herkul (hrošč)

Herpetologija

Herpetologija (iz grških besed ἑρπετόν - herpeton: plazeč in λόγος - lógos: veda) je panoga zoologije (vede o živalih), ki se ukvarja z znanstvenim preučevanjem dvoživk in plazilcev (»herpetofavne«).

Poglej Sesalci in Herpetologija

Heteroseksualnost

Heteroseksualnost je romantična privlačnost, spolna privlačnost ali spolno vedenje med osebami nasprotnega biološkega ali družbenega spola.

Poglej Sesalci in Heteroseksualnost

Heterotermija

Heterotermija je sposobnost spreminjanja telesne temperature.

Poglej Sesalci in Heterotermija

Hišna miš

Hišna miš, imenovana tudi domača miš (znanstveno ime Mus musculus), je zelo pogost glodavec in škodljivec v bivalnih prostorih človeka.

Poglej Sesalci in Hišna miš

Hidrostatski skelet

Hidrostatski skelet ali hidrostatsko ogrodje (ponekod tudi hidrostatični skelet in ogrodje) je tip gibljivega skeleta, ki ga podpira tlak tekočin.

Poglej Sesalci in Hidrostatski skelet

Hijene

Hijene (znanstveno ime Hyaenidae) so družina zveri, v katero uvrščamo štiri vrste, živeče v savanah in stepah Afrike ter jugozahodne Azije.

Poglej Sesalci in Hijene

Hinokitiol

Hinokitiol (β-thujaplicin) je naravni monoterpen, ki ga najdemo v lesu dreves iz družine cipresovk (Cupressaceae).

Poglej Sesalci in Hinokitiol

Hiperparazit

pmid.

Poglej Sesalci in Hiperparazit

Hipodermis

Hipodermis je lahko.

Poglej Sesalci in Hipodermis

Hipotermija

Hipotermija je lahko.

Poglej Sesalci in Hipotermija

Hirakodont

Hyracodontidae je izumrla družina nosorogov, endemičnih za Severno Ameriko, Evropo in Azijo med eocenom skozi zgodnji miocen od 55,8 do 20 milijonov let pr.

Poglej Sesalci in Hirakodont

Hladnokrvni konj

280x280px Hladnokrvni konji, velikokrat tudi težki konji, so skupina pasem domačega konja, prepoznavna po večji telesni masi, robustnejši postavi, izjemni telesni moči in umirjenem značaju, ki se jih v glavnem uporablja za delo.

Poglej Sesalci in Hladnokrvni konj

Holesterol

Holesteról (IUPAC-ime: (10R,13R)-10,13-dimetil-17-(6-metilheptan-2-il)-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopentafenantren-3-ol) je nenasičeni policiklični alkohol s kemijsko formulo C27H46O, ki se nahaja v celičnih membranah in se prenaša po krvi.

Poglej Sesalci in Holesterol

Homo erectus

Homo erectus oziroma pokončni človek se je razvil iz Homo habilisa.

Poglej Sesalci in Homo erectus

Homo habilis

Homo habilis oziroma spretni človek je prva človeška oblika v človeški evoluciji.

Poglej Sesalci in Homo habilis

Hormonski motilec

Hormonski motilci ali endokríni disrúptorji, tudi motilci (delovanja) endokrinega sistema (MES) (tudi, ali) so sintetične snovi, ki spremenijo delovanje endokrinega oz.

Poglej Sesalci in Hormonski motilec

Hrčki

Hŕčki (znanstveno ime Cricetinae) so poddružina glodavcev, v katero uvrščamo 18 vrst, razporejenih v šest ali sedem rodov.

Poglej Sesalci in Hrčki

Hrustančnice

Hrustančnice (znanstveno ime - Chondrichthyes) so skupina rib za katere je značilno, da je njihov notranji skelet iz hrustanca.

Poglej Sesalci in Hrustančnice

Hyracodon

Hyracodon (hyrax - zob) je izumrl rod lihoprstega kopitarja.

Poglej Sesalci in Hyracodon

Hyracotheium

Hyracotheium ali Eohippus je vrsta prakonja iz roda konjev, kamor so uvrstili različne vrste, ki so živele pred 55 milijoni letv Evropi in Severni Ameriki.

Poglej Sesalci in Hyracotheium

Iberski ris

Iberski ris (znanstveno ime Lynx pardinus) živi v Evropi na Iberskem polotoku.

Poglej Sesalci in Iberski ris

Iglasti gozd

Iglasti gozd, Ontario, Kanada. Iglasti gozd (ljudsko tudi črni gozd) je gozdno zemljišče, na katerem je več kot 75 % dreves iglavcev.

Poglej Sesalci in Iglasti gozd

Indijski nosorog

Indijski nosorog (znanstveno ime Rhinoceros unicornis), imenovan tudi veliki enorogi nosorog in veliki indijski nosorog, je nosorog na indijski podcelini.

Poglej Sesalci in Indijski nosorog

Indokitajski tiger

Indokitajski tiger je populacija podvrste Panthera tigris tigris, ki izvira iz jugovzhodne Azije.

Poglej Sesalci in Indokitajski tiger

Indri

Indri (znanstveno ime Indri indri), imenovan tudi babakoto, je eden največjih živečih lemurjev z dolžino glave in telesa približno 64–72 cm in težo med 6 in 9,5 kg.

Poglej Sesalci in Indri

Indrikoter

Indrikoter (znanstveno ime Indricotheriinae) je poddružina Hyracodontidae, skupine dolgoustnih, brezrogih nosorogov, ki so se razvili v eocenu in se nadaljevali v zgodnji miocen.

Poglej Sesalci in Indrikoter

Inia araguaiaensis

Inia araguaiaensis je vrsta rečnega delfina, razširjena v porečju reke Aragvaja in verjetno tudi reke Tokantins v Južni Ameriki.

Poglej Sesalci in Inia araguaiaensis

Integument

sesalčja koža, ki jo sestavljajo trije deli: povrhnjica ali pokožnica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (subkutis). Integument je skrajni (zunanji) sloj tkiva, ki pokriva nek organizem ali organ.

Poglej Sesalci in Integument

Ipsilon

Ipsilon je lahko.

Poglej Sesalci in Ipsilon

Ivan Rakovec

Ivan Rakovec, slovenski geolog in paleontolog, * 18. september 1899, Ljubljana, † 3. avgust 1985, Ljubljana.

Poglej Sesalci in Ivan Rakovec

Izolevcin

Izolevcin (okrajšano kot Ile ali I) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH(CH3)CH2CH3.

Poglej Sesalci in Izolevcin

Jacques Miller

Jacques Francis Albert Pierre Miller, AC, FRS, francosko-avstralski biolog, * 2. april 1931, Nica, Francija.

Poglej Sesalci in Jacques Miller

Jaguar

Jáguar (znanstveno ime Panthera onca) je največja mačka v Južni in Srednji Ameriki ter edini predstavnik vrste iz rodu Panthera v Amerikah.

Poglej Sesalci in Jaguar

Jajčece

Jajčece ali jájčna célica (lat. ovum) je ženska haploidna spolna celica (gameta).

Poglej Sesalci in Jajčece

Jajce

Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.

Poglej Sesalci in Jajce

Jak

Divji jáki (znanstveno ime Bos mutus so dolgodlaki votlorogi, ki živijo v Himalaji, Srednji Aziji in na Činghaj-Tibetanski planoti. Je prednik domačega jaka (Bos grunniens). Udomačili so jih zaradi mleka, mesa, masla in tovorjenja.

Poglej Sesalci in Jak

Jamski medved

Lobanja Jamski medved (znanstveno ime Ursus spelaeus) je izumrla vrsta medveda, ki je živela v večjem delu Evrope v pleistocenu in izumrla ob začetku vrhunca zadnje ledene dobe pred približno 27.500 leti.

Poglej Sesalci in Jamski medved

Jasmonat

Jasmonska kislina Metil jasmonat Jasmonati (JA) so skupina rastlinskih hormonov, ki sodelujejo pri uravnavanju (regulaciji) rasti in razvoja rastlin.

Poglej Sesalci in Jasmonat

Jata

Jata rib Jata ptic Játa je pojav iz živalskega sveta, ki označuje združevanje več osebkov iste vrste z namenom prehranjevanja, selitve ali varnosti.

Poglej Sesalci in Jata

Javanski nosorog

Javanski nosorog (znanstveno ime Rhinoceros sondaicus) je kritično ogrožena in izjemno redka vrsta nosoroga, ki prebiva na otoku Java v Indoneziji, natančneje v narodnem parku Ujung Kulon.

Poglej Sesalci in Javanski nosorog

Javanski tiger

Javanski tiger (znanstveno ime Panthera tigris sondaica) je izumrla podvrsta tigra, ki je do začetka osemdesetih let 20. stoletja poseljevala indonezijski otok Java.

Poglej Sesalci in Javanski tiger

Jazbec

Jázbec je kratkonogi vsejedec iz družine Mustelidae, ki vključuje tudi vidre, podlasice in rosomahe.

Poglej Sesalci in Jazbec

Ježerilci

Ježerilci (jɛːʒɛ'ɾildzi) so skupina parazitskih valjastih črvov iz debla Acanthocephala (əkænθəˈsɛfələ; grško ἄκανθος (akanthos-trn) + κεφαλή (kephale-glava)).

Poglej Sesalci in Ježerilci

Ježi

Ježi (znanstveno ime Erinaceidae) so družina sesalcev iz reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.), katere predstavniki so razširjeni po Evraziji in Afriki.

Poglej Sesalci in Ježi

Jeleni

Jeleni (znanstveno ime Cervidae) so se prvič pojavili v začetku oligocena.

Poglej Sesalci in Jeleni

Jetra

Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.

Poglej Sesalci in Jetra

Joseph Erlanger

Joseph Erlanger, ameriški fiziolog, nobelovec, * 5. januar 1874, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 5. december 1965, St. Louis, Missouri, ZDA.

Poglej Sesalci in Joseph Erlanger

Južnoafriški gepard

Južnoafriški gepard (znanstveno ime Acinonyx jubatus jubatus) je nominirana podvrsta geparda, ki izvira iz vzhodne in južne Afrike.

Poglej Sesalci in Južnoafriški gepard

Južnoameriška siva lisica

Južnoameriška siva lisica (znanstveno ime Lycalopex griseus), znana tudi kot patagonska lisica, chilla ali sivi zorro, je vrsta rodu južnoameriških lisic (Lycalopex).

Poglej Sesalci in Južnoameriška siva lisica

Južnomorski kit

Južnomorski kit (znanstveno ime Eubalaena australis) je pripadnik družine gladkih kitov (Balenidae) in ena od treh vrst, ki jih uvrščamo med ledne kite (rod Eubalaena).

Poglej Sesalci in Južnomorski kit

Južnomorski slon

Južnomôrski slòn (znanstveno ime Mirounga leonina) je ena od dveh vrst morskih slonov.

Poglej Sesalci in Južnomorski slon

Kačar

Káčar (znanstveno ime Circaetus gallicus), tudi navadni kačar, kačji orel ali gozdni kačar je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).

Poglej Sesalci in Kačar

Kače

Kače (znanstveno ime Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.

Poglej Sesalci in Kače

Kafrski bivol

Kafrski bivol oz.

Poglej Sesalci in Kafrski bivol

Kama (antilopa)

Kama (znanstveno ime Alcelaphus buselaphus), znana tudi kot kongoni, je afriška antilopa.

Poglej Sesalci in Kama (antilopa)

Kamčatski rjavi medved

Kamčatski rjavi medved (znanstveno ime Ursus arctos beringianus), znan tudi kot daljnovzhodni rjavi medved ali v ruščini Камчатский бурый медведь, latinizirano Kamčatski burij medved, je podvrsta rjavega medveda.

Poglej Sesalci in Kamčatski rjavi medved

Kamele

Kamele so sodoprsti kopitarji, ki jih uvrščamo v družino Camelidae, ta pa je edina danes živeča družina v podredu žuljevinarjev (Tylopoda).

Poglej Sesalci in Kamele

Kanadski bober

Kanadski bober (znanstveno ime Castor canadensis) je vrsta bobrov, ki je naravno razširjena po Severni Ameriki, kasneje pa so jo naselili tudi v Skandinavijo in Patagonijo.

Poglej Sesalci in Kanadski bober

Kapibara

Kapibára (znanstveno ime Hydrochoerus hydrochaeris) je največji še živeči predstavnik glodavcev na svetu, ki živi v vlažnih predelih večjega dela Južne Amerike.

Poglej Sesalci in Kapibara

Kapski morski medved

Kápski môrski mêdved (znanstveno ime Arctocephalus pusillus) je vrsta morskega medveda, ki živi na južni polobli.

Poglej Sesalci in Kapski morski medved

Karakal

Karakal (znanstveno ime Caracal caracal), znan tudi kot »puščavski ris«, je divja mačka, ki je razširjena v Afriki, Srednji in Jugozahodni Aziji ter Indiji.

Poglej Sesalci in Karakal

Karpati

Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.

Poglej Sesalci in Karpati

Kavkaška veverica

Kavkaška veverica, (znanstveno ime Sciurus anomalus) je vrsta pravih veveric, ki je razširjena po mešanih gozdovih jugozahodne Azije.

Poglej Sesalci in Kavkaška veverica

Kelpov gozd

Kelpovi gozdovi spadajo med najbolj produktivne in dinamične ekosisteme na svetu, kjer mnogo organizmov najde zavetje in hrano. Razširjenost kelpovih gozdov po svetu Kelpov gozd je podvodno območje, gosto poraslo z velikimi rjavimi algami.

Poglej Sesalci in Kelpov gozd

Kenguru

Kenguru je kateri koli velik vrečar iz družine Macropodidae, v katero spadajo tudi valabiji, drevesni kenguruji, valaruji, tilogali in kvoke, skupaj okrog 63 vrst.

Poglej Sesalci in Kenguru

Kenozoik

Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.

Poglej Sesalci in Kenozoik

Keratin

Keratín je vsaka iz družine beljakovin, ki tvorijo osnovno strukturo citoskeleta epitelijskih tkiv in trdnih tkiv, kot so lasje, dlake in nohti.

Poglej Sesalci in Keratin

Kigelia africana

Kigelia je rod cvetočih rastlin iz družine Bignoniaceae.

Poglej Sesalci in Kigelia africana

Kit glavač

Kit glavač (znanstveno ime Physeter macrocephalus) je največji predstavnik zobatih kitov in tudi največja živeča zobata žival.

Poglej Sesalci in Kit glavač

Kit grbavec

Kit grbavec (znanstveno ime Megaptera novaeangliae) je vrsta kita iz družine brazdastih kitov, razširjena po vseh svetovnih oceanih.

Poglej Sesalci in Kit grbavec

Kitajska puščavska mačka

Kitajska puščavska mačka ali kitajska gorska mačka (znanstveno ime Felis bieti) je manjša mačka iz zahodne Kitajske.

Poglej Sesalci in Kitajska puščavska mačka

Kitajski rečni delfin

Kitajski rečni delfin ali jangceška pliskavka (znanstveno ime Lipotes vexillifer) je sladkovodni delfin, ki je živel le v reki Jangce na Kitajskem.

Poglej Sesalci in Kitajski rečni delfin

Kiti

Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz) so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo.

Poglej Sesalci in Kiti

Kljun

Kljun mrhovinarja - beloglavi jastreb Darwin, 1845 Kljun ali rostrum je posebnost ptic.

Poglej Sesalci in Kljun

Kljunaš

Kljunaš (znanstveno ime Ornithorhynchus anatinus) je delno vodni sesalec iz reda stokovcev, razširjen po vodotokih vzhodnega dela Avstralije vključno s Tasmanijo.

Poglej Sesalci in Kljunaš

Kljunaši

Kljunaši (znanstveno ime Ornithorhynchidae) so ena izmed zadnjih dveh še živečih družin v redu stokovcev, sesalcev, ki ležejo jajca.

Poglej Sesalci in Kljunaši

Kljunati ježki

Kljunàti jéžki (znanstveno ime Tachyglossidae) so poleg kljunašev zadnji predstavniki stokovcev, sesalcev, ki ležejo jajca.

Poglej Sesalci in Kljunati ježki

Kljunati kiti

Kljunati kiti (znanstveno ime Ziphiidae) so družina kitov, ki zajema okrog 20 vrst.

Poglej Sesalci in Kljunati kiti

Kloaka

Ptičja kloaka ali zadnjična odprtina (''Buteo jamaicensis''). Kloaka ali stok je neke vrste zadnjična odprtina ki jo imajo nekatere ribe, dvoživke, ptice in plazilci (razen želv) ter stokovci (kljunaš, kljunati ježek).

Poglej Sesalci in Kloaka

Kloniranje

Kloniranje je proces ustvarjanja identične kopije originalnega organizma ali reči.

Poglej Sesalci in Kloniranje

Klopi

Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).

Poglej Sesalci in Klopi

Koala

Koala (znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine Phascolarctidae. Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni Avstraliji v evkaliptovih gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči.

Poglej Sesalci in Koala

Koati

Koati ali nosati medved (znanstveno ime Nasua nasua) je rakunu podobna žival.

Poglej Sesalci in Koati

Kobalt

Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.

Poglej Sesalci in Kobalt

Kobilice

Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih.

Poglej Sesalci in Kobilice

Kojot

Kojót (znanstveno ime Canis latrans), tudi preríjski vôlk, je predstavnik zveri iz družine psov.

Poglej Sesalci in Kojot

Kolagen

Trojna vijačnica tropokolagena Kolagén je glavna beljakovina vezivnega tkiva pri živalih in pri sesalcih, kjer predstavlja 25 % vse beljakovinske mase, tudi najobilneje zastopana beljakovina.

Poglej Sesalci in Kolagen

Kolon

Kólon (lat. colon) je del debelega črevesa med slepim črevesom in danko.

Poglej Sesalci in Kolon

Komarji

Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Sesalci in Komarji

Komodoški varan

Komodoški varan (znanstveno ime Varanus komodoensis), znan tudi kot komodoški zmaj, je vrsta kuščarja, ki živi na otokih Komodo, Rinca, Flores, Gili Motang in Gili Dasami v osrednji Indoneziji.

Poglej Sesalci in Komodoški varan

Kompsognat

Kompsognat ali manj pravilneje komposognat (znanstveno ime Compsognathus) (grško kompsos/κομψός; "eleganten" in gnathos/γνάθος; "čeljust") je rod majhnih dvonožnih (bipedalnih) in mesojedih teropodov (Theropoda).

Poglej Sesalci in Kompsognat

Konji

Konji (znanstveno ime Equidae) so družina lihoprstih kopitarjev, v katero uvrščamo sedem danes živečih vrst konj, oslov in zeber, združenih v edini rod Equus, poleg njih pa še številni izumrli predstavniki, ki jih poznamo le po fosilih.

Poglej Sesalci in Konji

Koprofagija

iztrebki. Koprofagija je prehranjevanje z iztrebki.

Poglej Sesalci in Koprofagija

Kotelni

Kotelni je otok v Arktičnem oceanu, največji otok Novosibirskega otočja na severovzhodu Rusije, ki upravno spada pod republiko Jakutijo.

Poglej Sesalci in Kotelni

Kozorog

Kozorog je poimenovanje, ki se uporablja za več vrst divjih gorskih koz (Capra) z velikimi zakrivljenimi rogovi.

Poglej Sesalci in Kozorog

Kragulj

Kragulj (latinsko znanstveno ime Accipiter gentilis) je vrsta ujede iz rodu kragulj (Accipiter) in družine kraguljev (Accipitridae).

Poglej Sesalci in Kragulj

Krempelj

Krempelj domače mačke Krempelj je upognjen, špičast izrastek na koncu prstov pri večini sesalcev, plazilcev in ptičev.

Poglej Sesalci in Krempelj

Kriobiologija

Beseda kriobiologija dobesedno pomeni znanost o življenju na hladnih temperaturah.

Poglej Sesalci in Kriobiologija

Kromatofora

vrste ''Zebra Danio'' so odgovorne za zlitje organizma z okolico kot prilagoditev na temno (zgoraj) ali svetlo okolico (spodaj). Kromatofore so pigmentne in odsevne celice, ki se nahajajo v dvoživkah, ribah, plazilcih, rakih in glavonožcih.

Poglej Sesalci in Kromatofora

Kromosom X

Shema človeškega kromosoma X Kromosom X je eden od spolnih kromosomov pri sesalcih.

Poglej Sesalci in Kromosom X

Kromosom Y

Človeški kromosom Y Kromosom Y je eden od spolnih kromosomov pri sesalcih.

Poglej Sesalci in Kromosom Y

Krti

Krti (znanstveno ime Talpidae) so družina sesalcev iz reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.), katere predstavniki so razširjeni po Evraziji in Severni Ameriki.

Poglej Sesalci in Krti

Ksenobiotik

Ksenobiotiki (grško: ksénos – tuj, tujec +: bíos – življenje + pripona,, – tik) so kemične snovi v organizmu, ki jih le-ta normalno ne proizvaja (sintetizira) oz.

Poglej Sesalci in Ksenobiotik

Kserofilna vrsta

Kserofilne vrste so organizmi, ki živijo v suhem okolju in so odporni na sušo.

Poglej Sesalci in Kserofilna vrsta

Kuščar ovratničar

Kuščar ovratničar (znanstveno ime Chlamydosaurus kingii) je 45 do 90 centimetrov dolg in do 500 gramov težak kuščar.

Poglej Sesalci in Kuščar ovratničar

Kuna belica

Kúna belíca (znanstveno ime Martes foina) je zver iz rodu kun.

Poglej Sesalci in Kuna belica

Kuna zlatica

Kúna zlatíca (znanstveno ime Martes martes) je zver iz rodu kun.

Poglej Sesalci in Kuna zlatica

Kune

Kune (znanstveno ime Mustelidae) so med družinami zveri najbolj raznovrstna in najštevilčnejša družina.

Poglej Sesalci in Kune

Kurilski naravni rezervat

Kurilski naravni rezervat (rusko Курильский заповедник) (tudi Kurilski) je ruski zapovednik (strogi ekološki rezervat), ki pokriva severni in južni del otoka Kunašir, največjega in najbolj južnega med Kurilskimi otoki, ki se razteza med otokom Hokaido, Japonska do polotoka Kamčatka na Daljnem vzhodu Rusije.

Poglej Sesalci in Kurilski naravni rezervat

Kvaga

Kvaga (znanstveno ime Equus quagga quagga) je izumrla podvrsta zebre, ki je živela v Južni Afriki.

Poglej Sesalci in Kvaga

Kvakač

Kvakač (znanstveno ime Nycticorax nycticorax) je nočna ptica iz družine čapelj, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Sesalci in Kvakač

Laški gad

Laški gad (znanstveno ime Vipera aspis) je strupenjača iz družine gadov, ki biva v visokogorskih predelih Južne ter Zahodne Evrope in le ponekod v skrajnih delih Zahodne Slovenije.

Poglej Sesalci in Laški gad

Lagomorfi

Lagomorfi oz.

Poglej Sesalci in Lagomorfi

Lama (žival)

Láma (znanstveno ime Lama glama) je južnoameriška predstavnica kamel, ki so jo udomačila andska ljudstva že v predkolumbovskem obdobju ter jo še danes uporabljajo za meso, volno in kot tovorno žival.

Poglej Sesalci in Lama (žival)

Laplatska pliskavka

Laplatski delfin (znanstveno ime Pontoporia blainvillei) je vrsta rečnih delfinov, ki pa za razliko od drugih vrst rečnih delfinov živi v slanih vodah in somornih estuarijih jugovzhodne Južne Amerike.

Poglej Sesalci in Laplatska pliskavka

Lasni mešiček

Lasni mešiček ali lasni folikel je globoka ozka ugreznina pokožnice in usnjice iz notranje in zunanje lasne ovojnice ter vezivne lasne ovojnice, ki vsebuje lasno korenino, vanjo pa se izlivajo lojnice in ponekod dišavnice.

Poglej Sesalci in Lasni mešiček

Leča (oko)

Leča je prozorna bikonveksna struktura v očesu, katere funkcija je lom svetlobe, ki pada v oko, in njeno fokusiranje na mrežnici ali drugi strukturi za zajem svetlobe.

Poglej Sesalci in Leča (oko)

Lenivci

Lenivci (znanstveno ime Folivora) je najuspešnejša skupina velikih sesalcev v Srednji in Južni Ameriki.

Poglej Sesalci in Lenivci

Leopard

Leopard (znanstveno ime Panthera pardus) je velika mačka, ki živi v Afriki južno od Sahare in v južni Aziji (indijski leopard).

Poglej Sesalci in Leopard

Leopon

Leopon je križanec med samcem leoparda in levinjo.

Poglej Sesalci in Leopon

Leteča veverica

Leteča veverica (znanstveno ime Glaucomys volans) je ena od dveh vrst rodu Glaucomys. Druga je nekoliko večja vrsta Glaucomys sabrinus. Leteča veverica ne leti v pravem pomenu besede, ampak lahko prejadra velike razdalije od drevesa do drevesa s pomočjo letalne kožice.

Poglej Sesalci in Leteča veverica

Leteče lisice

Leteče lisice ali leteči psi (znanstveno ime Pteropodidae) so družina netopirjev, ki jo tradicionalno pojmujemo kot edino družino podreda velikih oz.

Poglej Sesalci in Leteče lisice

Lev

Lêv (znanstveno ime Panthera leo) je velika mačka, ki lahko zraste v dolžino do 2,5 m z repom do 1,1 m.

Poglej Sesalci in Lev

Life on Earth (TV serija)

Life on Earth: A Natural History Davida Attenborougha je britanska televizijska naravoslovna serija, ki jo je posnel BBC v sodelovanju z Warner Bros.

Poglej Sesalci in Life on Earth (TV serija)

Liger

Liger je križanec med samcem leva (Panthera leo) in samico tigra (Panthera tigris).

Poglej Sesalci in Liger

Lihoprsti kopitarji

Lihoprsti kopitarji (znanstveno ime Perissodactyla) so red sesalcev.

Poglej Sesalci in Lihoprsti kopitarji

Linda B. Buck

Linda B. Buck, ameriška molekularna biologinja, nobelovka, * 29. januar 1947, Seattle, Washington, Združene države Amerike.

Poglej Sesalci in Linda B. Buck

Linezolid

Linezolid je sintetični antibiotik, ki se uporablja pri hudih okužbah z grampozitivnimi bakterijami, odpornimi proti številnih drugim antibiotikom.

Poglej Sesalci in Linezolid

Lisasta hijena

Lisasta hijena (znanstveno ime Crocuta crocuta), znana tudi kot smejoča se hijena, je vrsta hijene, ki je trenutno uvrščena kot edini obstoječi član rodu Crocuta, ki izvira iz podsaharske Afrike.

Poglej Sesalci in Lisasta hijena

Lizin

Lizin (skrajšano Lys ali K), (kodirata ga kodona AAA in AAG) je ɑ-aminokislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.

Poglej Sesalci in Lizin

Ljubljanica

Ljubljanica je reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save.

Poglej Sesalci in Ljubljanica

Lojnica

Lójnica je sestavljena mešičkasta kožna žleza, ki v koži holokrino secernira loj in ga praviloma izloča v lasni mešiček.

Poglej Sesalci in Lojnica

Los

Lós (znanstveno ime Alces alces) je največji predstavnik družine jelenov.

Poglej Sesalci in Los

Louis-Jean-Marie Daubenton

Louis-Jean-Marie Daubenton, francoski prirodoslovec, * 29. maj 1716, Montbard, Côte-d'Or, Francija, † 31. december 1799 (po nekaterih virih 1. januar 1800), Pariz.

Poglej Sesalci in Louis-Jean-Marie Daubenton

Luska

Luske so v biologiji izrastki na živalskega integumenta (npr. kože) v obliki trdnih ploščic, ki so namenjeni zaščiti telesa pred zunanjimi vplivi.

Poglej Sesalci in Luska

Luskavci

Indijski luskavec. Luskavci (znanstveno ime Pholidota) so red sesalcev.

Poglej Sesalci in Luskavci

Lymska borelioza

Lymska borelioza (tudi limska ali lajmska borelioza, pogovorno borelija) je bolezen, ki je posledica okužbe z bakterijami Borrelia burgdorferi, ki jo prenašajo klopi.

Poglej Sesalci in Lymska borelioza

Mačjeoka kača

Mačjeoka kača (znanstveno ime Telescopus fallax) v Sloveniji živi samo v Istri na suhih in sončnih delih.

Poglej Sesalci in Mačjeoka kača

Mačji panda

Máčji pánda ali rdéči pánda (znanstveno ime Ailurus fulgens) je rastlinojedi sesalec, ki se v glavnem prehranjuje z bambusovimi vršički.

Poglej Sesalci in Mačji panda

Mačke

Mačke (znanstveno ime Felidae) so družina iz redu zveri.

Poglej Sesalci in Mačke

Macaca munzala

Macaca munzala je dokaj velika opica z relativno kratkim repom, ki spada v rod makakov.

Poglej Sesalci in Macaca munzala

Macropus

Macropus je rod vrečarjev iz družine Macropodidae.

Poglej Sesalci in Macropus

Madagaskarski dolgoprstež

Madagaskarski dolgoprstež tudi aje-aje (znanstveno ime Daubentonia madagascariensis) je dolgoprsti lemur, primat vrste strepsirin (polopice), ki izvira iz Madagaskarja, z zobmi, podobnimi glodavcem, ki nenehno rastejo in posebnim tankim sredincem.

Poglej Sesalci in Madagaskarski dolgoprstež

Mala podlasica

Mála podlásica (znanstveno ime Mustela nivalis) je zver iz družine kun, ki živi tudi v Sloveniji.

Poglej Sesalci in Mala podlasica

Mala rovka

Mala rovka (znanstveno ime Sorex minutus) je vrsta rovke, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Sesalci in Mala rovka

Maldivska kratkogobčna pliskavka

Maldivska kratkogobčna pliskavka, tudi Commersonov delfin (znanstveno ime Cephalorhynchus commersonii), imenovan tudi s splošnimi imeni jakobita, panda delfin in podobno, je majhen oceanski delfin iz rodu Cephalorhynchus.

Poglej Sesalci in Maldivska kratkogobčna pliskavka

Mali madagaskarski tenrek

Mali madagaskarski tenrek (znanstveno ime Echinops telfairi) je sesalec iz družine tenrekov in pritlikavih vidrovk ter edina vrsta iz rodu Echinops.

Poglej Sesalci in Mali madagaskarski tenrek

Mali malajski kančil

Mali malajski kančil (znanstveno ime Tragulus javanicus) je vrsta sodoprstega kopitarja iz družine pritlikavih pižmarjev, razširjena v gozdovih otoka Java v Jugovzhodni Aziji.

Poglej Sesalci in Mali malajski kančil

Mali netopir

Mali netopir (znanstveno ime Pipistrellus pipistrellus) je majhna vrsta netopirjev, ki je razširjena po Evraziji in Severni Afriki.

Poglej Sesalci in Mali netopir

Mali pasavec

Mali pasavec (znanstveno ime Zaedyus pichiy), pichi ali pigmejski pasavec je pasavec, ki izvira iz Argentine in Čila.

Poglej Sesalci in Mali pasavec

Mali podkovnjak

Mali podkovnjak (znanstveno ime Rhinolophus hipposideros) je vrsta netopirja, ki ima tako kot vsi podkovnjaki značilno kožno gubo med nosnicama v obliki podkve.

Poglej Sesalci in Mali podkovnjak

Mamut

Mamut (znanstveno ime Mammuthus) spada v družino slonov, je bližnji sorodniki današnjih slonov.

Poglej Sesalci in Mamut

Marmorna mačka

Marmorna mačka (znanstveno ime Pardofelis marmorata) je majhna divja mačka, ki prebiva na območju od vzhodne Himalaje do Jugovzhodne Azije, kjer naseljuje gozdove vse do nadmorske višine 2500 metrov.

Poglej Sesalci in Marmorna mačka

Masajska žirafa

Masajska žirafa (znanstveno ime Giraffa camelopardalis tippelskirchi ali G. tippelskirchi), imenovana tudi zvezdasta žirafa ali kilimandžarska žirafa, je podvrsta ali vrsta žirafe.

Poglej Sesalci in Masajska žirafa

Mastodon

Mastodoni (znanstveno ime Mammut) so člani izumrlega rodu mammut iz reda trobčarjev.

Poglej Sesalci in Mastodon

Matična celica

Matične celice ali izvorne celice so malo diferencirane celice, katere potomke ostanejo deloma na isti stopnji diferenciacije, deloma pa se razvijajo v diferencirane celice enega tipa (npr. spermatogoniji v semenčice) ali v več tipov ene sorodne skupine (npr. matična krvotvorna celica v vse tipe krvnih telesc).

Poglej Sesalci in Matična celica

Medarski jazbec

Medarski jazbec (znanstveno ime Mellivora capensis) je sesalec, razširjen v Afriki, jugozahodni Aziji in na indijski podcelini.

Poglej Sesalci in Medarski jazbec

Medved (razločitev)

Medved je lahko.

Poglej Sesalci in Medved (razločitev)

Medvedi

Medvedi (znanstveno ime Ursidae) so veliki sesalci iz reda zveri.

Poglej Sesalci in Medvedi

Mehkužci

Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.

Poglej Sesalci in Mehkužci

Melatonin

Melatonin (N-acetil-5-metoksitriptamin) je človeku lasten hormon, ki ga najdemo pri živalih in drugih živih organizmih, tudi v algah.

Poglej Sesalci in Melatonin

Merklova celica

Merklove celice so celice v koži in nekaterih delih sluznice vretenčarjev, ki delujejo kot mehanoreceptorji, poleg tega pa pripadajo difuznemi nevroendokrinemu sistemu (DNES).

Poglej Sesalci in Merklova celica

Meso

Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.

Poglej Sesalci in Meso

Metalotionein

Metalotioneini (MT) so družina nizkomolekularnih beljakovin v citosolu, bogatih s cisteinom.

Poglej Sesalci in Metalotionein

Miš

Miš v naravnem okolju Miš (znanstveno ime Mus) je majhen, pogosto škodljiv glodavec, z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki.

Poglej Sesalci in Miš

Miši

Miši (znanstveno ime Muridae) so velika družina sesalcev iz reda glodavcev, razširjenih predvsem po Starem svetu.

Poglej Sesalci in Miši

Mikrofilament

Mikrofilamenti ali aktinski filamenti so beljakovinski nitasti filamenti, ki se nahajajo v citoplazmi evkariontskih celic in gradijo citoskelet.

Poglej Sesalci in Mikrofilament

Mink

Mink ali nerc (znanstveno ime Neovison vison) je polvodna vrsta kune s temnorjavim kožuhom, razširjena po večjem delu Severne Amerike, od koder jo je človek zanesel v več delov Evrazije in Južne Amerike.

Poglej Sesalci in Mink

Mitohondrijska DNK

citoplazme prikazuje diskretna črna polja mtDNA Mitohondrijska DNK (mtDNA) je DNK, ki se nahaja v mitohondrijih, organelih, ki so v splošnem odgovorni za pretvorbo energije iz hranilnih snovi v obliko, uporabno za celice (tj. adenozin trifosfat ali ATP).

Poglej Sesalci in Mitohondrijska DNK

Mlečna kislina

Vzorec mlečne kisline Mlečna kislina (IUPAC-ime: 2-hidroksipropanojska kislina, v uporabi je tudi ime propan-2-olska kislina) je šibka karboksilna kislina s tremi ogljikovimi atomi, s kemijsko formulo C3H6O3.

Poglej Sesalci in Mlečna kislina

Mleko

Kozarec mleka Mléko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev.

Poglej Sesalci in Mleko

Močvirska rovka

Močvirska rovka (znanstveno ime Neomys anomalus) ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Sesalci in Močvirska rovka

Močvirska uharica

Močvirska uharica (znanstveno ime Asio flammeus) je dnevno-nočna ptica iz družine sov.

Poglej Sesalci in Močvirska uharica

Močvirske podlasice

Norka (''Mustela lutreola'') Močvirske podlasice so temno obarvani, polvodni, mesojedi sesalci iz rodov Neovison in Mustela v družini kun (Mustelidae), ki vključuje tudi druge podlasice, vidre in bele dihurje.

Poglej Sesalci in Močvirske podlasice

Moškatno govedo

Moškatno govedo (znanstveno ime Ovibos moschatus) je arktična vrsta votlorogov, znana po svoji dolgi dlaki in močnem rogovju, predvsem pa izločku samcev - moškatu z značilnim vonjem, po kateri je ta vrsta dobila svoje ime.

Poglej Sesalci in Moškatno govedo

Možgani

Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.

Poglej Sesalci in Možgani

Modelni organizem

biotehnologije ter drugih področij Modelni organizem je vrsta živih bitij, ki je iz praktičnih razlogov posebej priročna za preučevanje ali pomembna za človeka, zato biologi intenzivno raziskujejo različne biološke procese pri njej.

Poglej Sesalci in Modelni organizem

Modras

Modras (znanstveno ime Vipera ammodytes) je strupenjača iz družine gadov.

Poglej Sesalci in Modras

Mokož

Mokož (znanstveno ime Rallus aquaticus) je ptič iz družine tukalic, ki gnezdi v zaraščenih mokriščih v večjem delu Evrope in Azije ter v Severni Afriki.

Poglej Sesalci in Mokož

Mokrišče

Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.

Poglej Sesalci in Mokrišče

Molibden

Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42.

Poglej Sesalci in Molibden

Mongolska puščavska podgana

Mongolska puščavska podgana (Meriones unguiculatus) živi v visokogorju Mongolije, v južni Sibiriji in severni Kitajski.

Poglej Sesalci in Mongolska puščavska podgana

Mongolski divji konj

Mongolski divji konj ali konj Przewalskega (znanstveno ime Equus przewalskii ali Equus ferus przewalskii) je redek azijski predstavnik divjih konj stepe, ki je svoje znanstveno ime dobil po ruskem naravoslovcu Nikolaju Prževalskem.

Poglej Sesalci in Mongolski divji konj

Morske krave

Morske krave (znanstveno ime Sirenia) so red rastlinojedih vodnih sesalcev.

Poglej Sesalci in Morske krave

Morski levi

Morski levi (znanstveno ime Otariinae) so poddružina morskih sesalcev iz družine uhatih tjulnjev (Otariidae).

Poglej Sesalci in Morski levi

Morski prašiček

Samica kratkodlakega morskega prašička. Morski prašiček (znanstveno ime Cavia porcellus) kljub imenu ne spada med prašiče.

Poglej Sesalci in Morski prašiček

Morski sesalec

Morski sesalci so vodni sesalci, ki neposredno izkoriščajo morske ekosisteme za svoje preživetje in so od njih odvisni.

Poglej Sesalci in Morski sesalec

Mravljinčar

Mravljinčar (znanstveno ime Vermilingua) je skupno ime za štiri vrste sesalcev, ki se prehranjujejo z mravljami in termiti.

Poglej Sesalci in Mravljinčar

Mrenarji

Mrenarji ali leteči lemurji (znanstveno ime Dermoptera) so red sesalcev, za katere je značilna jadralna opna, kožna mrena, razpeta med vratom, konicami vseh štirih nog in konico repa.

Poglej Sesalci in Mrenarji

Mrliška bledica

Mrliška bledica (lat. pallor mortis) je prva izmed zgodnjih mrliških sprememb, ki se izraža kot pobledelost kože in je izrazita zlasti pri svetlopoltih posameznikih.

Poglej Sesalci in Mrliška bledica

Mrož

Mróž (znanstveno ime Odobenus rosmarus) je plavutonožec, ki živi v ledenomrzlih vodah Arktike.

Poglej Sesalci in Mrož

Muflon

Muflon je vrsta divje ovce in tako spada v poddružino Caprinae (koze), kamor po znanstveni klasifikaciji spadajo tako koze kot ovce.

Poglej Sesalci in Muflon

Mumija

Mumija iz Britanskega muzeja v Londonu Mumija je fosilni ostanek sesalcev, še posebej ljudi, katerih koža in meso sta se ohranila, potem ko sta bila namerno oz.

Poglej Sesalci in Mumija

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Poglej Sesalci in Narava

Naravni park Strandža

Naravni park Strandža (Природен парк Странджа, Priroden park Strandža) je največji krajinski park v Bolgariji, ki se razprostira na območju istoimenskega gorskega masiva na skrajnem jugovzhodu države ob meji s Turčijo, na površini 1.161 km².

Poglej Sesalci in Naravni park Strandža

Naravni rezervat Devinske stene

Naravni rezervat Devinske stene (Riserva Naturale delle Falesie di Duino) pri Trstu je bil ustanovljen z deželnim zakonom 42/1996 in zavzema visoko strmo obalo, ozek pas kopnega in priobalno morje za skupno 107 ha v občini Devin Nabrežina, ki rezervat tudi upravlja.

Poglej Sesalci in Naravni rezervat Devinske stene

Naravni rezervat Srebǎrna

Naravni rezervat Srebǎrna (bolgarsko Природен резерват Сребърна, Priroden rezervat Srebǎrna) je naravni rezervat v južni Dobrudži v severovzhodni Bolgariji.

Poglej Sesalci in Naravni rezervat Srebǎrna

Narodni muzej Kostarike

Narodni muzej Kostarike (Museo Nacional de Costa Rica) je narodni muzej Kostarike v prestolnici San José.

Poglej Sesalci in Narodni muzej Kostarike

Narodni park Čitvan

Narodni park Čitvan (nepalsko चितवन राष्ट्रिय निकुञ्ज) je prvi narodni park v Nepalu.

Poglej Sesalci in Narodni park Čitvan

Narodni park Cúc Phương

Narodni park Cúc Phương (Vườn quốc gia Cúc Phương) leži v provinci Ninh Bình v vietnamski delti Rdeče reke.

Poglej Sesalci in Narodni park Cúc Phương

Narodni park Divjaka-Karavasta

Narodni park Divjakë-Karavasta (albansko Parku Kombëtar Divjakë-Karavasta) je narodni park v zahodni Albaniji, ki se razprostira po ravnini Myzeqe v neposredni bližini Jadranskega morja.

Poglej Sesalci in Narodni park Divjaka-Karavasta

Narodni park Etoša

Narodni park Etoša je narodni park na severozahodu Namibije.

Poglej Sesalci in Narodni park Etoša

Narodni park Karula

Narodni park Karula (estonsko Karula rahvuspark) je narodni park na jugu Estonije.

Poglej Sesalci in Narodni park Karula

Narodni park Serengeti

right Narodni park Serengeti leži na meji med Kenijo in Tanzanijo v južni Afriki.

Poglej Sesalci in Narodni park Serengeti

Narodni park Slovenský raj

Narodni park Slovenský raj (Národný park Slovenský raj) je eden od devetih narodnih parkov na Slovaškem, in je v vzhodni Slovaški.

Poglej Sesalci in Narodni park Slovenský raj

Narodni park Taï

Narodni park Taï v Slonokoščeni obali je območje nenavadne biološke raznolikosti in dom mnogim zadnjim primerkom gozdnega življenja v Z Afriki.

Poglej Sesalci in Narodni park Taï

Narodni park Theth

Narodni park Theth je narodni park na severu Albanije, ustanovljen leta 1966.

Poglej Sesalci in Narodni park Theth

Narodni park Yellowstone

Izbruh gejzirja ''Old Faithful'' Narodni park Yellowstone je najstarejši (1872-danes) nacionalni park na svetu, ki ga letno obišče okoli 3 milijone obiskovalcev.

Poglej Sesalci in Narodni park Yellowstone

Narodni park Yosemite

Narodni park Yosemite (/joʊˈsɛmɪti/ yoh-SEM-it-ee) je narodni park v Združenih državah Amerike in obsega vzhodne dele okrožij Tuolumne, Mariposa in Madera v osrednjem vzhodnem delu ameriške zvezne države Kalifornija.

Poglej Sesalci in Narodni park Yosemite

Narodni park Zombitse-Vohibasia

Zombitse-Vohibasia je narodni park v regiji Atsimo-Andrefana na jugozahodu Madagaskarja.

Poglej Sesalci in Narodni park Zombitse-Vohibasia

Narodni parki Tanzanije

Tanzanija vsebuje približno 20 odstotkov vrst afriške populacije velikih sesalcev, ki jih najdemo v njenih rezervatih, zavarovanih območjih, morskih parkih in 17 narodnih parkih, ki se razprostirajo na površini več kot 42.000 kvadratnih kilometrov in tvorijo približno 38 % ozemlja države.

Poglej Sesalci in Narodni parki Tanzanije

Nathusijev netopir

Nathusijev netopir (znanstveno ime Pipistrellus nathusii) je srednje velika vrsta netopirjev, ki je razširjena po Evraziji.

Poglej Sesalci in Nathusijev netopir

Natrijev fluoroacetat

Natrijev fluoroacetat je fluorova organska spojina, ki deluje predvsem kot presnovni (metabolni) strup.

Poglej Sesalci in Natrijev fluoroacetat

Navadna gvereza

Navadna gvereza (znanstveno ime Colobus guereza), znana preprosto kot gvereza, (vzhodni črno-beli kolobus ali abesinski črno-beli kolobus, je črno-beli kolobus), vrsta opice Starega sveta.

Poglej Sesalci in Navadna gvereza

Navadna lisica

Navádna lisíca ali rdéča lisíca (znanstveno ime Vulpes vulpes) je zelo prilagodljiv sesalec iz družine psov (Canidae) saj naseljuje različne življenjske prostore.

Poglej Sesalci in Navadna lisica

Navadna veverica

Navadna veverica (znanstveno ime Sciurus vulgaris), je vrsta veverice, ki poseljuje zmerna in hladna območja Evrazije, na vzhod pa seže vse do tihomorskih obal.

Poglej Sesalci in Navadna veverica

Navadni šimpanz

Navadni šimpanz (znanstveno ime Pan troglodytes) je vrsta opic iz rodu šimpanzov.

Poglej Sesalci in Navadni šimpanz

Navadni eland

Navádni éland (znanstveno ime Taurotragus oryx) je vrsta savanske in ravninske antilope, ki jo najdemo v vzhodni in južni Afriki.

Poglej Sesalci in Navadni eland

Navadni gad

Navadni gadMallow D, Ludwig D, Nilson G. 2003.

Poglej Sesalci in Navadni gad

Navadni gnu

Navádni gnú (znanstveno ime Connochaetes taurinus), imenovan tudi modri gnu, belobradi gnu ali tigrasti gnu, je velika antilopa in ena od dveh vrst gnujev.

Poglej Sesalci in Navadni gnu

Navadni gož

Navadni gož (znanstveno ime Zamenis longissimus, prej Elaphe longissima) je nestrupena evropska kača, ki je razširjena po skoraj vsej Sloveniji.

Poglej Sesalci in Navadni gož

Navadni jelen

Navadni jelen ali tudi rdeči jelen (znanstveno ime Cervus elaphus) je ena največjih vrst jelenov, saj lahko doseže plečno višino 130 cm in težo do 300 kg.

Poglej Sesalci in Navadni jelen

Navadni klop

Navádni oz.

Poglej Sesalci in Navadni klop

Navadni krt

Navadni ali evropski krt (znanstveno ime Talpa europaea) je vrsta žužkojedov, prilagojen na življenje pod zemljo.

Poglej Sesalci in Navadni krt

Navadni netopir

Navadni netopir (znanstveno ime Myotis myotis) je velika vrsta netopirjev, razširjena v Evropi, Mali Aziji in na Bližnjem Vzhodu.

Poglej Sesalci in Navadni netopir

Navadni polh

Navadni polh (znanstveno ime Glis glis) je nočni glodalec in edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi, tudi v Sloveniji.

Poglej Sesalci in Navadni polh

Navadni tjulenj

Navádni tjúlenj (znanstveno ime Phoca vitulina) je najbolj razširjen plavutonožec v zmernem pasu, ki meji na Arktiko na severni polobli.

Poglej Sesalci in Navadni tjulenj

Navadni udav

Navadni udav (znanstveno ime Boa constrictor) spada med večje kače; po navadi zraste do treh metrov.

Poglej Sesalci in Navadni udav

Neandertalec

Neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti.

Poglej Sesalci in Neandertalec

Nearktika

Razmejitev Nearktike na zemljevidu sveta Nearktika je ena od šestih glavnih favnističnih regij zemeljskega kopnega po zoogeografski delitvi, ki jo je vpeljal angleški naravoslovec Alfred Russel Wallace.

Poglej Sesalci in Nearktika

Nekton

Nekton je skupina vodnih organizmov, ki imajo dobro razvite plavalne organe in sposobnost aktivnega plavanja.

Poglej Sesalci in Nekton

Neogen

Neogen je perioda na geološki časovni lestvici, ki obsega epohe miocen, pliocen, pleistocen in holocen.

Poglej Sesalci in Neogen

Netopirji

Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev.

Poglej Sesalci in Netopirji

Nevraminidaza

Nevraminidaza. Nevraminska kislina. Nevraminidáza (tudi sialidáza) je encim, ki hidrolitično odcepi N-acetilnevraminsko kislino iz oligosaharidov v glikoproteinih, glikolipidih in proteoglikanih.

Poglej Sesalci in Nevraminidaza

Nevretenčarji

Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.

Poglej Sesalci in Nevretenčarji

Nikotin

Nikotín je tekoči alkaloid, ki se nahaja v rastlinah iz družine razhudnikovk, zlasti v različnih vrstah tobaka in v koki, v manjših količinah pa tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki.

Poglej Sesalci in Nikotin

Nikotinski receptor

Acetilholin Nikotin Nikotinski receptorji so receptorji v vegetativnem živčevju in v živalskem živčevju, na katerega se fiziološko veže acetilholin.

Poglej Sesalci in Nikotinski receptor

Njorke

Njorke (znanstveno ime Alcidae) so družina morskih ptic iz reda pobrežnikov.

Poglej Sesalci in Njorke

Nosečnost

Ultrazvočna slika ploda v 14. tednu Nosečnost (strokovno tudi gravidnost ali gestacija) je obdobje nosečnice od oploditve jajčeca do poroda.

Poglej Sesalci in Nosečnost

Nosorogi

Nosorógi (znanstveno ime Rhinocerotidae) so družina lihoprstih kopitarjev, ki se prvič pojavi v obdobju eocena pred okoli 50 milijoni let.

Poglej Sesalci in Nosorogi

Nova Gvineja

Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.

Poglej Sesalci in Nova Gvineja

Novogvinejski dingo

Novogvinejski dingo (znanstveno ime Canis lupus hallstromi) je divji pes, ki se je prvič pojavil v Novi Gvineji v starem veku.

Poglej Sesalci in Novogvinejski dingo

Novosibirski otoki

Novosibirski otoki so otočje na skrajnem severu Rusije, ki ga oblivajo Morje Laptevov na zahodu, Vzhodnosibirsko morje na vzhodu ter odprti Arktični ocean na severu, na jugu pa ga Preliv Dmitrija Lapteva loči od kopnega v ruski avtonomni republiki Jakutiji.

Poglej Sesalci in Novosibirski otoki

Novozelandski morski lev

Novozelandski morski lev (znanstveno ime Phocarctos hookeri), nekoč znan kot Hookerjev morski lev in kot pakake ali whakahao (samec) ali kake (samica) v maorščini, je vrsta morskega leva, ki je endemična za Novo Zelandijo in gnezdi zlasti na novozelandskih podantarktičnih otokih Auckland in Campbell, v zadnjih letih pa se počasi širi in ponovno kolonizira okoli obale novozelandskega Južnega ter Stewartovega otoka.

Poglej Sesalci in Novozelandski morski lev

Nutrija

Nutrija ali bobrovka (znanstveno ime Myocastor coypus) je velik rastlinojedi glodavec, edini predstavnik rodu Myocastor in družine Myocastoridae.

Poglej Sesalci in Nutrija

Nyctereutes

Nyctereutes je rod psov, ki se je najverjetneje razvil pred sedem do deset milijoni let.

Poglej Sesalci in Nyctereutes

Obadi

Obadi (znanstveno ime Tabanidae) so družina dvokrilcev, znana predvsem po značilnosti, da se prehranjujejo s krvjo sesalcev in boleče pičijo.

Poglej Sesalci in Obadi

Občina Idrija

Občina Idrija je ena izmed občin v Sloveniji z okoli 12.000 prebivalci, katere središče je mesto Idrija, ki jih ima pol manj.

Poglej Sesalci in Občina Idrija

Obščitnica

Lega obščitnic. Obščitnica (lat.: glandulae parathyroideae) je iz enega ali dveh parov ovalnih žlez z notranjim izločanjem, ki navadno ležijo na zadajšnji površini ščitnice, redkeje pa znoraj ščitnice.

Poglej Sesalci in Obščitnica

Obramba rastlin pred rastlinojedi

halucinacije, krče in smrt. page.

Poglej Sesalci in Obramba rastlin pred rastlinojedi

Obtočila

Obtočila, tudi kardiovaskularni oziroma srčno-žilni sistem ali cirkulacijski oziroma cirkulatorni sistem, so organski sistem, ki omogoča kroženje krvi in transport hranil (na primer aminokislin in elektrolitov), kisika, ogljikovega dioksida, hormonov in krvnih celic do in iz celic v telesu.

Poglej Sesalci in Obtočila

Obvodni netopir

Obvodni netopir (znanstveno ime Myotis daubentonii) je srednje velika vrsta netopirjev, ki je razširjena v Evropi in Aziji.

Poglej Sesalci in Obvodni netopir

Ofanto (reka)

Ofanto, v starih časih znana kot Aufidus ali Canna, je 170 km dolga reka v južni Italiji, ki teče skozi dežele Kampanija, Bazilikata in Apulija, v zaliv Manfredonia v Jadranskem morju, blizu mesta Barletta.

Poglej Sesalci in Ofanto (reka)

Ogljikov hidrat

200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.

Poglej Sesalci in Ogljikov hidrat

Ognjena zemlja

Zemljevid Ognjene dežele Ognjéna zemlja (tudi Ognjéna dežêla) je otočje na skrajnem jugu Južne Amerike.

Poglej Sesalci in Ognjena zemlja

Ogrožene vrste

Ogrožene vrste so tisti primerki flore in favne na Zemlji, ki jim grozi izumrtje zaradi človeškega vpliva ali naravnih dejavnikov.

Poglej Sesalci in Ogrožene vrste

Ohridsko-prespanski biosferni rezervat

Ohridsko-prespanski biosferni rezervat (makedonsko Прекуграничен биосферен резерват „Охрид-Преспа – Prekugraničen biosferen rezervat Ohrid-Prespa; albansko Oher - Prespe, Rezerve Ndërkufitare Biosfere) je čezmejni biosferni rezervat, ki zajema območje Ohridskega, Prespanska jezera v Severni Makedoniji in Albaniji.

Poglej Sesalci in Ohridsko-prespanski biosferni rezervat

Okapi

Razširjenost okapija Okapi (znanstveno ime Okapia johnstoni) je žival iz družine žiraf.

Poglej Sesalci in Okapi

Oko

Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.

Poglej Sesalci in Oko

Oligocen

Oligocen je geološko obdobje v zgodovini Zemlje.

Poglej Sesalci in Oligocen

Ontogenetski premik niše

Ontogenetski premik niše (s krajšavo ONS, iz angleškega izvirnika ontogenetic niche shift) je ekološki fenomen, ko organizem (običajno iz živalskega taksona) med ontogenijo (svojim razvojem) spremeni svojo prehrano ali habitat.

Poglej Sesalci in Ontogenetski premik niše

Oogeneza

Oogenéza je razvoj jajčnih celic (jajčec), torej ženskih spolnih celic.

Poglej Sesalci in Oogeneza

Opica

Človeku podobne opice kot so gorile in orangutani ter giboni.

Poglej Sesalci in Opica

Opice Starega sveta

Opice Starega sveta je običajno ime za družino primatov, taksonomsko znanih kot Cercopithecidae.

Poglej Sesalci in Opice Starega sveta

Organ (biologija)

Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.

Poglej Sesalci in Organ (biologija)

Oribi

Oribi (znanstveno ime Ourebia ourebi) je majhna antilopa, ki jo najdemo v vzhodni, južni in zahodni Afriki.

Poglej Sesalci in Oribi

Orinoška pliskavka

Orinoška pliskavka (znanstveno ime Inia geoffrensis) je vrsta rečnega delfina, ki je razširjena v porečju Amazonke in Orinoka v Južni Ameriki.

Poglej Sesalci in Orinoška pliskavka

Orjaška gozdna svinja

Orjaška gozdna svinja (znanstveno ime Hylochoerus meinertzhageni) je edina vrsta, ki pripada rodu Hylochoerus.

Poglej Sesalci in Orjaška gozdna svinja

Orjaški ozkoglavi medved

Orjaški ozkoglavi medved (znanstveno ime Arctodus simus yukonensis) je izumrla vrsta medveda, ki je živela v srednjem in poznem pleistocenu.

Poglej Sesalci in Orjaški ozkoglavi medved

Orjaški panda

Orjáški ali véliki pánda (znanstveno ime Ailuropoda melanoleuca) je sesalec, ki ga navadno uvrščajo v družino medvedov, Ursidae.

Poglej Sesalci in Orjaški panda

Orka

Orka ali kit ubijalec (znanstveno ime Orcinus orca) je največja vrsta v družini delfinov (Delphinidae).

Poglej Sesalci in Orka

Ornitofilija

Ornitofilija (manj ustrezno ornitogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo ptiči.

Poglej Sesalci in Ornitofilija

Osel

Ôsel (znanstveno ime Equus africanus asinus) je udomačena žival iz družine konjev (Equidae).

Poglej Sesalci in Osel

Osmoregulacija

osmoze. Voda prehaja z mesta z nižjo koncentracijo topljencev (in višjo koncentracijo proste vode) na mesto z višjo koncentracijo topljencev (in nižjo koncentracijo proste vode), dokler se količina proste vode ne izenači. Osmoregulacija ali ozmoregulacija je nadziranje koncentracije osmozno aktivnih delcev (osmolarnosti) telesnih tekočin.

Poglej Sesalci in Osmoregulacija

Ozelot

Ozelot (znanstveno ime Leopardus pardalis) je divja mačka, ki živi predvsem v severnem delu Južne Amerike, v Mehiki ter na jugu ZDA.

Poglej Sesalci in Ozelot

Pakistan

Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.

Poglej Sesalci in Pakistan

Palearktika

Razmejitev Palearktike na zemljevidu sveta Palearktika je največja od šestih glavnih favnističnih regij zemeljskega kopnega po zoogeografski delitvi, ki jo je vpeljal angleški naravoslovec Alfred Russel Wallace.

Poglej Sesalci in Palearktika

Paleocen

Paleocen je geološko obdoje v zgodovini Zemlje.

Poglej Sesalci in Paleocen

Paleogen

Paleogen je geološka doba (perioda) v zgodovini Zemlje, ki se je začela pred 65 in končala pred 23 milijoni let.

Poglej Sesalci in Paleogen

Pantanal

Pantanal (iz portugalskega pântano, kar pomeni »močvirje«), ki leži na tromeji Brazilije (62 %), Bolivije (20 %) in Paragvaja (18 %), je največje tropsko vlažno območje na svetu.

Poglej Sesalci in Pantanal

Partenogeneza

ličink vsak dan Pártenogéneza (iz grških besed παρθένος parthenos - »devica« in γένεσις genesis - »stvaritev«), tudi jalorodnost ali deviškorodnost, je vrsta nespolnega razmnoževanja, pri katerem pride do razvoja zarodka iz jajčne celice brez oploditve.

Poglej Sesalci in Partenogeneza

Pasana

Pasana ali južnoafriška bajza (znanstveno ime Oryx gazella) je vrsta grivaste antilope, ki živi v sezonsko sušnih predelih Južne Afrike.

Poglej Sesalci in Pasana

Pasavci

Pasavci (znanstveno ime Dasypoda) so skupina sesalcev Novega sveta, za katere je značilen oklep iz roževinastih lusk po hrbtni strani telesa.

Poglej Sesalci in Pasavci

Pasja pasma

Kolaž, ki prikazuje raznolikost pasjih pasem. Pasja pasma ali pasma psa je določena linija tesno sorodnih in na videz podobnih domačih psov, ki so jo ljudje načrtno gojili, da bi psi bili zmožni opravljanja specifičnih nalog, kot so zganjanje živine, lovljenje, varovanje in družabništvo.

Poglej Sesalci in Pasja pasma

Patagonija

Patagonija Patagonija (špansko Patagonia) je ozemlje na jugu Južne Amerike, ki obsega južne predele Argentine in Čila.

Poglej Sesalci in Patagonija

Patagonijski morski lev

Patagónijski môrski lèv (znanstveno ime Otaria flavescens, prej Otaria byronia), tudi júžnoamêriški môrski lèv, je vrsta iz poddružine morskih levov, ki je značilna za področje Ekvadorja, Čila, Peruja, Urugvaja, južne Brazilije, Argentine in Falklandskih otokov.

Poglej Sesalci in Patagonijski morski lev

Patagonska mara

Patagonska mara tudi pampski zajec (znanstveno ime Dolichotis patagonum) je sorazmerno velik glodavec iz rodu mara Dolichotis.

Poglej Sesalci in Patagonska mara

Pavji žerjav

Pavji žerjav (znanstveno ime Balearica pavonina) je ptič iz družine žerjavov, ki naseljuje področja tropske Afrike.

Poglej Sesalci in Pavji žerjav

Pečora

Pečora (Печо́ра; komijsko: Печӧра; nensko: Санэроˮ яха) je reka v evropskem delu Rusije, ki izvira na severozahodu Uralskega gorovja in se po 1809 km toka izliva v Pečorsko morje, zaliv Barentsovega morja znotraj Arktičnega kroga na skrajnem severovzhodu Evrope.

Poglej Sesalci in Pečora

Pegasta sova

Pegasta sova (znanstveno ime Tyto alba) je najbolj razširjena med vsemi sovami in živi na vseh celinah razen na Antarktiki.

Poglej Sesalci in Pegasta sova

Pegatke

Pegatke (znanstveno ime Numididae) so majhna družina ptic iz reda kur, izvorno razširjene v podsaharski Afriki.

Poglej Sesalci in Pegatke

Pekariji

Pekariji ali svinje popkarice (znanstveno ime Tayassuidae) so družina prašičem podobnih sodoprstih kopitarjev, ki živijo v Južni in Srednji Ameriki.

Poglej Sesalci in Pekariji

Perikarion

Perikarion ali soma (grško soma - telo; perikaryos - kar je okrog jedra) je telo živčne celice (nevrona), ki vsebuje jedro in citoplazmo.

Poglej Sesalci in Perikarion

Peroksisom

Shema perokisoma. Peroksisóm je z dvoslojno membrano obdan celični organel, prehodno poznan pod imenom mikrotelo, ki ga najdemo v citoplazmi skoraj vseh evkariontov.

Poglej Sesalci in Peroksisom

Perzijski leopard

Perzijski leopard (znanstveno ime Panthera Pardus Saxicolor) spada med ogrožene živalske vrste.

Poglej Sesalci in Perzijski leopard

Pes

Pès (in pəs) (znanstveno ime Canis) je rod, ki vključuje današnje vrste volkov in šakalov, vključno s sivim volkom (Canis lupus), ki naj bi bil prednik udomačenega psa (Canis lupus familiaris).

Poglej Sesalci in Pes

Pes (razločitev)

Pes je lahko.

Poglej Sesalci in Pes (razločitev)

Pesticid

Škropljenje s pesticidi s pomočjo letala Pesticíd (iz latinskega pestis, kuga in cidium, umor) je kemikalija za uničevanje škodljivcev na pridelovalnih površinah.

Poglej Sesalci in Pesticid

Petišovsko jezero

Petišovsko jezero je opuščena in poplavljena gramoznica na notranjem delu mrtvice Csiko Legelo, ki jo je na svojem levem bregu oblikovala reka Mura južno od naselja Petišovci na severovzhodu Slovenije, ob meji s Hrvaško.

Poglej Sesalci in Petišovsko jezero

Petov paradoks

Sinji kit (''Balaenoptera musculus'') je s skoraj 200 tonami največja žival, ki je kadarkoli obstajala. Pri kitih je incidenca raka manjša kot pri človeku, četudi imajo precej večje število celic. Petov paradoks je predpostavka, da na ravni vrste pojavnost raka ni odvisna od števila celic organizma.

Poglej Sesalci in Petov paradoks

Pevci

Pévci (znanstveno ime Passeriformes) so velikanski red ptic.

Poglej Sesalci in Pevci

Philantomba walteri

Philantomba walteri je vrsta antilop, ki so jo doslej odkrili v Togu, Beninu in Nigeriji.

Poglej Sesalci in Philantomba walteri

Pižmovka

Pižmovka ali arnelovka (znanstveno ime Ondatra zibethicus) je srednje velik glodavec (pripadnik reda Rodentia), ki živi na obvodnih območjih.

Poglej Sesalci in Pižmovka

Pirinski narodni park

Pirinski narodni park (bolgarsko Национален парк Пирин, Nacionalen park Pirin) je narodni park, ki obsega večji del Pirina v jugozahodni Bolgariji.

Poglej Sesalci in Pirinski narodni park

Planinski zajec

Planinski oziroma skalni zajec (def ime Lepus timidus) je zajec, ki se je prilagodil življenju v polarnih in gorskih habitatih.

Poglej Sesalci in Planinski zajec

Plavutonožci

Plavutonožci (znanstveno ime Pinnipedia), preprosteje kar tjulnji, so skupina zveri, v katero združujemo 34 danes živečih vrst morskih sesalcev, prepoznavnih po gibčnem, hidrodinamičnem telesu in okončinah, preobraženih v plavuti.

Poglej Sesalci in Plavutonožci

Plazilci

Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.

Poglej Sesalci in Plazilci

Pleistocen

Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.

Poglej Sesalci in Pleistocen

Pljučarice

Pljučarice (znanstveno ime Dipnoi) so podrazred rib mesnatoplavutaric, ki spadajo med živeče fosile.

Poglej Sesalci in Pljučarice

Plod (medicina)

Človeški plod Plod ali fetus je človeški organizem od devetega tedna znotrajmaterničnega razvoja do poroda.

Poglej Sesalci in Plod (medicina)

Podgana

Podgane (znanstveno ime Rattus) spadajo med sesalce (natančneje med glodavce).

Poglej Sesalci in Podgana

Podkovnjaki

Podkovnjaki (znanstveno ime Rhinolophidae) so velika družina netopirjev, ki vključujejo približno 130 vrst.

Poglej Sesalci in Podkovnjaki

Podlesek

Podlesek (znanstveno ime Muscardinus avellanarius) je mali glodavec iz družine polhov, ki je aktiven le ponoči.

Poglej Sesalci in Podlesek

Podsedliški šakal

Podsedliški šakal (znanstveno ime Lupulella mesomelas) je srednje velik predstavnik družine psov, ki izvira iz vzhodne in južne Afrike.

Poglej Sesalci in Podsedliški šakal

Podzemna svinjka

Podzemna svinjka, znana tudi po afrikanskem imenu aardvark (znanstveno ime Orycteropus afer), je vrsta sesalcev iz reda cevozobcev, ki živi v podsaharski Afriki.

Poglej Sesalci in Podzemna svinjka

Polarna lisica

Polarna lisíca ali pesec (znanstveno ime Alopex lagopus ali Vulpes lagopus) je majhna lisica, ki živi v hladnih arktičnih območjih severne poloble.

Poglej Sesalci in Polarna lisica

Poletuše vrečarice

Poletuše vrečarice (znanstveno ime Petauridae) je družina vrečarjev iz reda diprotodontov.

Poglej Sesalci in Poletuše vrečarice

Polhi

Polhi (znanstveno ime Gliridae) so družina glodavcev, podobnih mišim, od katerih se najlažje ločijo po košatem repu.

Poglej Sesalci in Polhi

Poljska voluharica

Poljska voluharica, tudi poljska ali njivska miš (znanstveno ime Microtus arvalis) je sredne velika voluharica dolžine od 9 do 12 cm z repom dolžine do 4 cm.

Poglej Sesalci in Poljska voluharica

Poljski zajec

Poljski zajec (znanstveno ime Lepus europaeus) je vrsta zajca, ki je razširjen po celi Evropi razen Islandije in severne Skandinavije; po jugozahodni, srednji in vzhodni Aziji in Afriki.

Poglej Sesalci in Poljski zajec

Polnokrvni konj

Ahaltekinec, tipični polnokrvnež Polnokrvni konji so skupina pasem domačega konja, prepoznavna po manjši telesni masi, izrazito elegantni postavi, plemenitem poreklu in energetičnem ter nekoliko živčnem temperamentu, zaradi katerega jih imenujemo tudi vročekrvni konji.

Poglej Sesalci in Polnokrvni konj

Pomeni imen asteroidov: 9501–10000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 9501 do 10000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Sesalci in Pomeni imen asteroidov: 9501–10000

Porečje Amazonke

Porečje Amazonke je del Južne Amerike, ki ga odmaka reka Amazonka in njeni pritoki.

Poglej Sesalci in Porečje Amazonke

Povodna rovka

Povodna rovka (znanstveno ime Neomys fodiens) je vrsta rovke, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Sesalci in Povodna rovka

Pozni netopir

Pozni netopir (znanstveno ime Eptesicus serotinus) je dokaj velika vrsta netopirjev, ki je razširjena po Evropi, zahodni Aziji in Severni Afriki.

Poglej Sesalci in Pozni netopir

Prašiči

Prašiči ali svinje (znanstveno ime Suidae) so družina sodoprstih kopitarjev, ki se je prvič pojavila v oligocenu.

Poglej Sesalci in Prašiči

Prave veverice

orjaške veverice (rod ''Ratufa''). Prave veverice (znanstveno ime Sciuridae) so velika družina v redu glodavcev.

Poglej Sesalci in Prave veverice

Pravi ježi

Pravi ježi (znanstveno ime Erinaceinae) so poddružina majhnih sesalcev z bodicami na hrbtu iz reda reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.) in družine ježev (Erinaceidae).

Poglej Sesalci in Pravi ježi

Pravi tjulnji

Pravi tjulnji (znanstveno ime Phocidae) so družina morskih sesalcev iz skupine plavutonožcev, v katero uvrščamo 19 danes živečih vrst, znanih kot tjulnji, morski sloni in medvedjice.

Poglej Sesalci in Pravi tjulnji

Pravi zajec

Pravi zajci (znanstveno ime Lepus) poseljujejo Evrazijo, večino Afrike in Severno Ameriko.

Poglej Sesalci in Pravi zajec

Prečno progasta mišičnina

Prečno progasta mišičnina ali prečno progasto mišično tkivo (ponekod tudi samo progasta mišičnina in progasto mišično tkivo) je tip mišičnine, za katero so značilne ponavljajoče se funkcionalne enote, imenovane sarkomere.

Poglej Sesalci in Prečno progasta mišičnina

Prefrontalna skorja

Prefrontalna skorja ali prefrontalni korteks je regija možganov pri sesalcih.

Poglej Sesalci in Prefrontalna skorja

Prion

tkivih, prizadetih zaradi prionov, zaradi česar postane struktura tkiva "spužvasta". Na sliki je prikazan histološki preparat možganov krave, obolelih za BSE. Prion (iz angleških besed proteinaceous in infectious, s končnico -on zaradi analogije z besedo virion, tj. infektivni delec) je domnevni prenosljivi povzročitelj spongiformnih encefalopatij, ki je v celoti sestavljen iz napačno zvitega prionskega proteina.

Poglej Sesalci in Prion

Priskledništvo

Kravja čaplja, ''Bubulcus ibis'', je tipičen primer priskledništva. Sprehaja se po polju med govedi in konji, ter se prehranjuje z mrčesom, ki ga odganjajo živali na paši. Čaplja v tem odnosu pridobi, medtem ko na živino to ne vpliva. Priskledništvo ali komenzalízem (latinsko con - pri + mensa - miza) označuje razmerje dveh ali več organizmov, bodisi rastlin, živali ali rastlin in živali, pri katerem ima eden od organizmov (prisklednik ali komenzal) koristi, drugi (gostitelj) pa nima niti koristi niti škode.

Poglej Sesalci in Priskledništvo

Pritlikavi šimpanz

Pritlikavi šimpanz ali bonobo (znanstveno ime Pan paniscus) je ena od dveh vrst iz rodu šimpanzov.

Poglej Sesalci in Pritlikavi šimpanz

Progasta mangusta

Navadna progasta mangusta (znanstveno ime Mungos mungo) je vrsta ihneumona (munga), ki izvira iz Sahela do južne Afrike.

Poglej Sesalci in Progasta mangusta

Progesteron

Progesterón, tudi P4 (pregn-4-en-3,20-dion) je steroidni hormon, glavni progestogen, ki ščiti nosečnost.

Poglej Sesalci in Progesteron

Protiplenilska prilagoditev

aposematizma. Protiplenilske prilagoditve so evolucijske prilagoditve, ki pripomorejo pri obrambi organizma proti plenilcem (predatorjem).

Poglej Sesalci in Protiplenilska prilagoditev

Protizmrzovalni protein

Protizmrzovalni proteini (antifreeze proteins ali AFP) so polipeptidi, ki se nahajajo v določenih vretenčarjih, rastlinah, glivah ter bakterijah in omogočajo preživetje v okoljih s temperaturami pod zmrziščem.

Poglej Sesalci in Protizmrzovalni protein

Prsi

Pŕsi (pogovorno tudi pŕsa) so lahko.

Poglej Sesalci in Prsi

Prvaki

Prvaki (tudi Primati; znanstveno ime Primates) so red sesalcev in so zelo raznovrstna živalska skupina za katero so značilni zapleteni družbeni odnosi.

Poglej Sesalci in Prvaki

Psi (družina)

Psi (znanstveno ime Canidae) so družina sesalcev in spadajo med zveri.

Poglej Sesalci in Psi (družina)

Ptič neletalec

Pingvini so med bolj znanimi ptiči neletalci Ptiči neletalci so raznovrstna skupina ptičev, ki nimajo sposobnosti letenja, pač pa se premikajo izključno s hojo ali plavanjem.

Poglej Sesalci in Ptič neletalec

Ptiči

Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.

Poglej Sesalci in Ptiči

Puma

Puma (znanstveno ime Puma concolor) ali z drugimi besedami tudi »gorski lev« ali »panter«, je sesalec iz družine mačk (Felidae), ki spadajo med red zveri.

Poglej Sesalci in Puma

Rak dojke

Rak dojke je vrsta raka, ki vznikne iz tkiva dojke, najpogosteje iz vrhnjice (epitelija) izvodil mlečnih žlez ali režnjičev, ki oskrbujejo mlečne žleze z mlekom.

Poglej Sesalci in Rak dojke

Rakun

Rakun (znanstveno ime Procyon lotor), znan tudi kot severnoameriški rakun je srednje velik sesalec, ki izvira iz Severne Amerike.

Poglej Sesalci in Rakun

Rakunasti pes

Rakunasti pes, tudi rakunji pes ali enok (znanstveno ime Nyctereutes procyonoides) je majhna zver iz družine psov.

Poglej Sesalci in Rakunasti pes

Rakuni

Rakuni (znanstveno ime Procyonidae) so družina zveri, v katero uvrščamo 12–14 danes živečih vrst v šestih rodovih, razširjenih po Novem svetu.

Poglej Sesalci in Rakuni

Razmnoževalni sistem

Razmnoževalni sistem je sistem organov pri višjih organizmih, ki ima vlogo razmnoževanja - produkcije potomcev.

Poglej Sesalci in Razmnoževalni sistem

Rdeča ptičja pršica

Rdeča ptičja pršica (znanstveno ime Dermanyssus gallinae) je ektoparazit na pticah in je velik škodljivec na perutninskih farmah.

Poglej Sesalci in Rdeča ptičja pršica

Rdeči dren

Rdeči dren (znanstveno ime Cornus sanguinea je nizko listopadno drevo iz družine drenovk, ki se pogosto sadi kot okrasno drevo.

Poglej Sesalci in Rdeči dren

Rdeči seznam IUCN izumrlih vrst

15.

Poglej Sesalci in Rdeči seznam IUCN izumrlih vrst

Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst

17.

Poglej Sesalci in Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst

Rdeči seznam IUCN potencialno ogroženih vrst

19.

Poglej Sesalci in Rdeči seznam IUCN potencialno ogroženih vrst

Rdeči seznam IUCN ranljivih vrst (Živali)

19.

Poglej Sesalci in Rdeči seznam IUCN ranljivih vrst (Živali)

Rdeči seznam IUCN skrajno ogroženih vrst

17.

Poglej Sesalci in Rdeči seznam IUCN skrajno ogroženih vrst

Rdeči seznam IUCN v naravi izumrlih vrst

17.

Poglej Sesalci in Rdeči seznam IUCN v naravi izumrlih vrst

Rdeči veliki kenguru

Rdeči veliki kenguru Rdeči veliki kenguru (znanstveno ime Macropus rufus) je vrsta kenguruja.

Poglej Sesalci in Rdeči veliki kenguru

Rdeči volk

| fossil_range.

Poglej Sesalci in Rdeči volk

Rep

Zložen pavji rep Rèp (tudi rép) je podolgovat, gibljiv izrastek zadnjega dela živalskega telesa.

Poglej Sesalci in Rep

Resasti netopir

Resasti netopir (znanstveno ime Myotis nattereri) je vrsta netopirjev, ki je razširjena v Evropi, Severni Afriki in delih zahodne Azije.

Poglej Sesalci in Resasti netopir

Rezervat oblačnega gozda Monteverde

Rezervat oblačnega gozda Monteverde (Reserva Biológica Bosque Nuboso Monteverde) je kostariški rezervat vzdolž Cordillera de Tilarán v provincah Puntarenas in Alajuela.

Poglej Sesalci in Rezervat oblačnega gozda Monteverde

Rhinoceros

Rhinoceros je rod nosorogov z enim rogom.

Poglej Sesalci in Rhinoceros

Ribe

Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.

Poglej Sesalci in Ribe

Ribiška tigrasta mačka

Ribiška tigrasta mačka (znanstveno ime Prionailurus viverrinus) je srednje velika divja mačka, ki živi ob jezerih, mokriščih, izvirih, rekah, močvirjih in gozdovih mangrov v Južni in Jugovzhodni Aziji.

Poglej Sesalci in Ribiška tigrasta mačka

Rilčasti skakači

Rilčasti skakači (znanstveno ime Macroscelididae) so družina majhnih žužkojedih sesalcev iz Afrike, v katero uvrščamo 20 danes znanih vrst.

Poglej Sesalci in Rilčasti skakači

Ris

Ris (znanstveno ime Lynx lynx) ali navadni ris je prvotno živel v listnatih gozdovih, človek pa ga je pregnal v gore in v redko gozdnato krajino.

Poglej Sesalci in Ris

Risi

Risi (znanstveno ime Lynx) spadajo v družino mačk.

Poglej Sesalci in Risi

Rjavi medved

Rjávi mêdved (znanstveno ime Ursus arctos) je vrsta iz družine medvedov (Ursidae) in poleg severnega medveda (Ursus maritimus) največja danes živeča zver.

Poglej Sesalci in Rjavi medved

Rjavi uhati netopir

Rjavi uhati netopir (znanstveno ime Plecotus auritus) je velika vrsta netopirjev, razširjena v Evropi.

Poglej Sesalci in Rjavi uhati netopir

Rjavo maščobno tkivo

Porazdelitev rjavega maščobnega tkiva v telesu mlade ženske, slikano s PET Rjavo maščobno tkivo ali rjavo maščevje je eden od dveh tipov maščobnih tkiv pri sesalcih.

Poglej Sesalci in Rjavo maščobno tkivo

Rjavoprsi jež

Rjavoprsi jež, tudi zahodnoevropski jež (znanstveno ime Erinaceus europaeus) lahko zraste do 225–275 mm dolžine in tehta 400 do 1100 g. Ima temnejše obarvano telo, še posebno prsi, po čemer je tudi dobil svoje ime.

Poglej Sesalci in Rjavoprsi jež

Rojstvo

Ženska med rojevanjem na porodnem stolu, okoli 1515. Rojstvo (telitev pri živini in kotitev pri ostalih sesalcih) označuje pri živalih zaključek obdobja zarodka, ko postane osebek neodvisen od materinega telesa oz.

Poglej Sesalci in Rojstvo

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Sesalci in Romunija

Roparski orel

Róparski ôrel (znanstveno ime Aquila rapax) je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).

Poglej Sesalci in Roparski orel

Rosomah

Rosomáh ali žerúh (znanstveno ime Gulo gulo) je redka kuna, ki živi v arktičnem in subarktičnem področju zemeljske oble, v področjih tajge v Evraziji in Severni Ameriki, včasih ga lahko srečamo tudi v tundri.

Poglej Sesalci in Rosomah

Rovke

Rovke (znanstveno ime Soricidae) so družina sesalcev iz reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.), razširjenih po večjem delu sveta.

Poglej Sesalci in Rovke

Rumena tekunica

Rumena tekunica (znanstveno ime Spermophilus fulvus) je vrsta tekunice, za katero so značilna neodlakana stopala (razen pet),Aulagnier S.; P. Haffner, A. J. Mitchell-Jones, F. Moutou & J. Zima (2009) Mammals of Europe, North Africa and the Middle East, A&C Black, London.

Poglej Sesalci in Rumena tekunica

Rumenogrla miš

Rumenogrla miš (znanstveno ime Apodemus flavicollis) je glodavec iz družine Muridae, ki živi tudi v Sloveniji.

Poglej Sesalci in Rumenogrla miš

Rumenonogi galeb

Rumenonogi galeb (znanstveno ime Larus michahellis) je vrsta ptic iz družine galebov, razširjena po večini Evrope in ob obalah Severne Afrike ter Bližnjega vzhoda.

Poglej Sesalci in Rumenonogi galeb

Ruminantia

Ruminantia je takson prežvekovalcev, ki ga uvrščamo v red sodoprstih kopitarjev in ga navadno dojemamo na ravni podreda.

Poglej Sesalci in Ruminantia

Ruski pritlikavi hrček

Ruski pritlikavi hrček (znanstveno ime Phodopus campbelli) je vrsta pritlikavega hrčka.

Poglej Sesalci in Ruski pritlikavi hrček

Sahara

Sahara (arabsko صحراء - puščava) je največja vroča puščava na svetu in tretja največja puščava za Antarktiko in Arktiko.

Poglej Sesalci in Sahara

Saharska mačka

Saharska mačka (znanstveno ime Felis margarita) živi v odročnih gorskih predelih in puščavah.

Poglej Sesalci in Saharska mačka

Sajga

Sajga (Saiga tatarica) je kritično ogrožena vrsta antilope, ki je v antiki naseljevala ogromno območje Evrazijske stepe, ki sega do vznožja Karpatov na severozahodu in Kavkaza na jugozahodu do Mongolije na severovzhodu in Dzungarije jugovzhodu.

Poglej Sesalci in Sajga

Sanje

Antonio de Pereda - ''Vitezove sanje'' (1640) Sanje so namišljeno doživetje zvokov, slik ali drugih občutkov med spanjem.

Poglej Sesalci in Sanje

Sapnik (razločitev)

Sapnik je lahko.

Poglej Sesalci in Sapnik (razločitev)

Savanski pavijan

Savánski pávijan (tudi paviján; znanstveno ime Papio anubis), imenovan tudi pavijan Anubis, je član družine opic Starega sveta Cercopithecidae.

Poglej Sesalci in Savanski pavijan

Savijev netopir

Savijev netopir (znanstveno ime Hypsugo savii) je majhna vrsta netopirjev, ki je razširjena po Evraziji in delih Severne Afrike.

Poglej Sesalci in Savijev netopir

Savo Brelih

Savo Brelih, slovenski zoolog, 5. maj 1927, Ljubljana, † 2. marec 2012, Ljubljana.

Poglej Sesalci in Savo Brelih

Sečna kislina

Sečna kislina je slabo topna organska kislina, ki je tudi končni produkt presnove purinov pri sesalcih.

Poglej Sesalci in Sečna kislina

Semenjak

Semenjaka in prostata; pogled od zgoraj in spredaj ''Topografija semenjakov'' Semenjak (vesicula seminalis, glandulae vesiculosae), seminalna vezikula ali mehurnica je parna pomožna spolna žleza pri sesalcih moškega spola, ki se prilega zadajšnji strani sečnega mehurja.

Poglej Sesalci in Semenjak

Sertolijeva celica

Sertolijeve celice so podporne celice v modih (testisih) in so izjemnega pomena za njihovo delovanje.

Poglej Sesalci in Sertolijeva celica

Serval

Serval (znanstveno ime Leptailurus serval) je srednje velika mačka z dolgimi tacami, ozko glavo, vitkim telesom in velikimi ušesi.

Poglej Sesalci in Serval

Severni beloprsi jež

Severni beloprsi jež (znanstveno ime Erinaceus roumanicus) lahko zraste do 225 – 275 mm dolžine in tehta od 400 - 1100 g in je po izgledu zelo podoben rjavoprsemu ježu in beloprsemu ježu.

Poglej Sesalci in Severni beloprsi jež

Severni jelen

Severni jelen ali karibu (znanstveno ime Rangifer tarandus) je vrsta jelena s cirkumpolarno razširjenostjo, ki izvira iz Arktike, subarktike, tundre, borealnih in goratih območij Severne Evrope, Sibirije in Severne Amerike.

Poglej Sesalci in Severni jelen

Severni medved

Odrasla žival in mladič Severni, tudi beli ali polarni medved (znanstveno ime Ursus maritimus) je velik sesalec iz rodu zveri (Carnivora), družina medvedov (Ursidae).

Poglej Sesalci in Severni medved

Severni netopir

Severni netopir (znanstveno ime Eptesicus nilssonii)je najpogostejša vrsta netopirjev v severni Evraziji.

Poglej Sesalci in Severni netopir

Seznam bioloških vsebin

Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Sesalci in Seznam bioloških vsebin

Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji

Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji je narejen na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki vsebuje poleg splošnih določil tudi dve prilogi.

Poglej Sesalci in Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji

Sibirski hrček

Sibirski hrček (tudi beli ruski hrček ali zimskobeli ruski hrček; znanstveno ime Phodopus sungorus) je vrsta hrčka iz rodu Phodopus.

Poglej Sesalci in Sibirski hrček

Sibirski tiger

Sibirski tiger, tudi amurski tiger (znanstveno ime Panthera tigris altaica), je redka podvrsta tigra (Panthera tigris) in največja žival iz družine mačk (Felidae) nasploh.

Poglej Sesalci in Sibirski tiger

Sifaka

Sifaka (množina »sifake«) so rod iz družine lemurjev v redu prvakov.

Poglej Sesalci in Sifaka

Sinantropna vrsta

kmečke lastovke v hlevu. Sinantropne vrste so rastlinske in živalske vrste, ki so povezane s človekovim bivališčem ter njegovo dejavnostjo, niso pa udomačene.

Poglej Sesalci in Sinantropna vrsta

Singletni kisik

Singletni kisik s sistemskim imenom dioksiden ali dikisik je anorganska kemikalija v vzbujenem stanju s kemijsko formulo O2(a1Δg), ki se zapiše tudi z. Singletni kisik je elektronsko vzbujen molekularni kisik O2 in zato manj stabilen od običajnega tripletnega kisika.

Poglej Sesalci in Singletni kisik

Sinji kit

Sinji kit (znanstveno ime Balaenoptera musculus) je s 30 metri in 160 tonami največja žival na svetu.

Poglej Sesalci in Sinji kit

Siva čaplja

Siva čaplja (znanstveno ime Ardea cinerea) je vrsta ptice iz družine čapelj (Ardeidae), razširjena po Evropi, Afriki in Aziji do nadmorskih višin okoli 1000 m, v glavnem pa v zmernem pasu.

Poglej Sesalci in Siva čaplja

Sivi uhati netopir

Sivi uhati netopir (znanstveno ime Plecotus austriacus) je razmeroma velik netopir, ki je razširjen po celi Evropi, razen skrajnega severa in juga.

Poglej Sesalci in Sivi uhati netopir

Skakači

Skakači (znanstveno ime Dipodidae) so družina glodavcev, prepoznavni po močno podaljšanih zadnjih nogah, prilagojenih za skakanje.

Poglej Sesalci in Skakači

Skokonoga gazela

Skokonoga gazela (znanstveno ime Antidorcas marsupialis), tudi skočič in pogovorno springbok (iz. afrikanščine) je manjša antilopa, ki živi na zahodnem delu Južne Afrike.

Poglej Sesalci in Skokonoga gazela

Skunki

Skunki (znanstveno ime Mephitidae) so družina sesalcev iz reda zveri, katere predstavniki so razširjeni po Amerikah, razen vrst iz rodu Mydaus, ki živijo na Velikih Sundskih otokih v Jugovzhodni Aziji.

Poglej Sesalci in Skunki

Sladkosneda poletuša vrečarica

Sladkosneda poletuša vrečarica (znanstveno ime Petaurus breviceps) je majhen vrečar, ki jadra.

Poglej Sesalci in Sladkosneda poletuša vrečarica

Slepič

Prebavni trakt: 1 - požiralnik, 2 - želodec, 3 - '''dvanajstnik''', 4 - tanko črevo, 6 - '''slepič''', 7 - debelo črevo, 8 - danka, 9 - anus opicah starega sveta Slepič (lat. appendix vermiformis) je 6 do 10 cm velik izrastek, ki se pojavi na začetku debelega črevesa oziroma na prehodu iz tankega črevesa v debelega.

Poglej Sesalci in Slepič

Slepo črevo

5.

Poglej Sesalci in Slepo črevo

Slon

Sloni so večja skupina sesalcev, ki tvorijo družina živali Elephantidae (sloni) v redu trobčarjev (Proboscidea).

Poglej Sesalci in Slon

Sloni

Elephantidae je družina velikih rastlinojedih proboscidnih sesalcev, ki jih skupaj imenujemo sloni in mamuti.

Poglej Sesalci in Sloni

Sluh

Slúh je sposobnost zaznavanja zvoka.

Poglej Sesalci in Sluh

Smrt

Človeška lobanja se pogosto uporablja kot simbol smrti Smrt je nepovratno prenehanje bioloških procesov, ki vzdržujejo organizem pri življenju, torej konec življenja.

Poglej Sesalci in Smrt

Snežni leopard

Snežni leopard (znanstveno ime Panthera uncia ali Uncia uncia) je zmerno velika mačka, ki izvira iz gorskih območij Srednje Azije.

Poglej Sesalci in Snežni leopard

Sodoprsti kopitarji

Sodoprsti kopitarji oz.

Poglej Sesalci in Sodoprsti kopitarji

Sokol (rod)

Sokol (znanstveno ime Falco) je rod plenilskih ptic iz družine sokolov, v katerega uvrščamo 38 živečih vrst, razširjenih po vsem svetu.

Poglej Sesalci in Sokol (rod)

Soline

Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli poleti iz morske vode.

Poglej Sesalci in Soline

Sončni medved

Sončni medved, tudi malajski medved (znanstveno ime Helarctos malayanus) je majhna zver iz družine medvedov, ki naseljuje tropske deževne gozdove Jugovzhodne Azije.

Poglej Sesalci in Sončni medved

Sossusvlei

Sossusvlei (včasih napisano Sossus Vlei) je solna in glinasta kotanja, (efemeridno jezersko dno ali ostanek endoreične kotline), obkrožen z visokimi rdečimi sipinami.

Poglej Sesalci in Sossusvlei

Sperma

Spêrma ali séme oz.

Poglej Sesalci in Sperma

Spermatogeneza

Spermatogenéza je proces zorenja semenčic oziroma spermijev - moških spolnih celic.

Poglej Sesalci in Spermatogeneza

Spinozaver

Spinozaver (znanstveno ime Spinosaurus) je rod velikih plenilskih teropodov, ki so živeli v današnji Severni Afriki od zgodnje pa vse do pozne krede.

Poglej Sesalci in Spinozaver

Spitsberg

Spitsberg je največji otok otočja Svalbard v Arktičnem oceanu na skrajnem severu Evrope, ki tvori najzahodnejši del tega otočja na stičišču Grenlandskega in Barentsovega morja, približno na pol razdalje med Grenlandijo in Deželo Franca Jožefa.

Poglej Sesalci in Spitsberg

Spolni organ

Spolni organi ženske in moškega Spolovila ali spolni organi so človeški ali živalski organi, namenjen razmnoževanju.

Poglej Sesalci in Spolni organ

Sraka

Sraka (znanstveno ime Pica pica) je ptič iz družine vranov, ki gnezdi po vsej Evropi, v večjem delu Azije in severozahodni Afriki.

Poglej Sesalci in Sraka

Srakoper

Srakoper (znanstveno ime Lanius) je največji rod ptičev iz družine srakoperjev (Laniidae).

Poglej Sesalci in Srakoper

Srce

pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.

Poglej Sesalci in Srce

Sredozemska medvedjica

Sredozemska medvedjica (znanstveno ime Monachus monachus) je vrsta tjulnja iz družine pravih tjulnjev.

Poglej Sesalci in Sredozemska medvedjica

Srna

Srna (samca imenujemo srnjak; znanstveno ime Capreolus capreolus) je vrsta iz rodu jelenov, ki živi v listopadnih in mešanih gozdovih v Evropi, Mali Aziji in ob Kaspijskem morju.

Poglej Sesalci in Srna

Stepski orel

Stepski orel (znanstveno ime Aquila nipalensis) je ena od večjih vrst orlov, ki je razširjena v Afriki, Aziji in delih Evrope.

Poglej Sesalci in Stepski orel

Stokovci

Stokovci (znanstveno ime Monotremata) so skupina sesalcev, ki živijo samo v Avstraliji, Tasmaniji in na Novi Gvineji ter na nekaterih sosednjih otokih.

Poglej Sesalci in Stokovci

Stopno, Makole

Stopno je naselje v Občini Makole, na severovzhodu Slovenije.

Poglej Sesalci in Stopno, Makole

Stržki

Stržki (znanstveno ime Troglodytidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena predvsem po Novem svetu.

Poglej Sesalci in Stržki

Stridulacija

drevesne zelenke stridulira z drgnjenjem kril med seboj Stridulácija je proizvajanje zvoka ali vibracij podlage z drgnjenjem dveh trdih, a prožnih delov telesa med seboj.

Poglej Sesalci in Stridulacija

Strix (rod)

Strix je rod sov, ki pripadajo družini pravih sov (Strigidae).

Poglej Sesalci in Strix (rod)

Strunarji

Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.

Poglej Sesalci in Strunarji

Strupeni bradavičar

Strupeni bradavičar ali gilska pošast (znanstveno ime Heloderma suspectum) je strupeni kuščar, ki prebiva na jugozahodu ZDA in severozahodu Mehike.

Poglej Sesalci in Strupeni bradavičar

Strupenost

Strupenost je lastnost strupenih snovi, ki lahko poškodujejo organizem.

Poglej Sesalci in Strupenost

Sulavezi

Sulavezi (nekoč znan kot Celebes) je otok v Jugovzhodni Aziji, del otočja Veliki Sundski otoki na vzhodu Tihega oceana in s površino 174.600 km² eden največjih otokov na svetu.

Poglej Sesalci in Sulavezi

Sus

Sus je rod sodoprstih kopitarjev iz družine svinj, v katerega uvrščamo večino danes živečih vrst svinj, vključno z domačim prašičem, ki je sicer podvrsta divje svinje.

Poglej Sesalci in Sus

Suslik

Suslik (znanstveno ime Spermophilus suslicus) je vrsta pravih veveric, ki je razširjena od Poljske na zahodu, do zahodnih ruskih in ukrajinskih step na vzhodu.

Poglej Sesalci in Suslik

Svinja bradavičarka

Navadna svinja bradavičarka (znanstveno ime Phacochoerus africanus) je divji član družine prašičev (Suidae), ki jo najdemo na travniku, v savani in gozdu v podsaharski Afriki.

Poglej Sesalci in Svinja bradavičarka

Systema naturae

Naslovnica prve izdaje ''Systema Naturae'' (Leiden, 1735) Systema Naturae je najbolj znano delo švedskega zdravnika in naravoslovca Carla Linnéja, ki je prvič izšlo leta 1735 s polnim naslovom Systema naturae; sive regna tria naturae in classes et ordines, genera et species redacta, tabulisque aeneis illustrata.

Poglej Sesalci in Systema naturae

Tajga

zmernimi gozdovi, od 50°N do 70°N. Tajga, Denali Highway, Alaska Range, Aljaska Tajga je redko posejano območje iglastih dreves v severnem zmerno toplem pasu.

Poglej Sesalci in Tajga

Tajnik (ptič)

Tajnik (znanstveno ime Sagittarius serpentarius) je velik in pretežno neleteč predstavnik ujed, ki živi v odprtih traviščih in savanah podsaharske Afrike.

Poglej Sesalci in Tajnik (ptič)

Tajpan

Rod tajpanov (znanstveno ime Oxyuranus) združuje tri vrste strupenjač iz družine strupenih gožev (Elapidae), ki prebivajo v Avstraliji in na Novi Gvineji.

Poglej Sesalci in Tajpan

Takin

Takin (/ ˈtɑːkɪn /, Budorcas taxicolor, tibetansko ར་རྒྱ་, Wylie: ra rgya), imenovan tudi goveji gams ali gnu koza, je velika vrsta kopitarjev poddružine Caprinae (kozam podobne antilope), najdene v vzhodnih delih Himalaje.

Poglej Sesalci in Takin

Tamm-Horsfallov kisli mukoprotein

Tamm-Horsfallov kisli mukoprotein (THP), znan tudi kot uromodulin, je glikoprotein v ledvicah sesalcev, ki verjetno deluje kot zaviralec tvorbe kalcijevih (Ca2+) ledvičnih kamnov in/ali kot zaščita pred bakterijskimi okužbami sečil.

Poglej Sesalci in Tamm-Horsfallov kisli mukoprotein

Tapirji

Tapirji (znanstveno ime Tapiridae) so družina primitivnih lihoprstih kopitarjev, v katero uvrščamo en sam rod, Tapirus (tapir), vanj pa štiri znane vrste, ki živijo v Južni in Srednji Ameriki ter Jugovzhodni Aziji.

Poglej Sesalci in Tapirji

Tasmanski tiger

Tasmanski tiger (znanstveno ime Thylacinus cynocephalus), tudi tasmanski volk ali tilacin, je izumrla vrsta vrečarja.

Poglej Sesalci in Tasmanski tiger

Tasmanski vrag

Tasmanski vragi (znanstveno ime Sarcophilus harrisii) spadajo v podrazred vrečarjev in so avstralski endemiti, danes pa živijo le še na Tasmaniji.

Poglej Sesalci in Tasmanski vrag

Tatre (gorovje)

Tatre ali v poljščini - plurale tantum), so gorovje v Zahodnih Karpatih ki tvorijo naravno mejo med Slovaško in Poljsko. So najvišje gore v Karpatih. Tatre se razlikujejo od Nizkih Tater (slovaško Nízke Tatry), ločenega slovaškega gorovja južneje. Tatre zavzemajo površino 785 kvadratnih kilometrov, od tega približno 610 kvadratnih kilometrov (77,7 %) na Slovaškem in približno 175 kvadratnih kilometrov (22,3 %) na Poljskem.

Poglej Sesalci in Tatre (gorovje)

Tatrski gams

Tatrski gams (znanstveno ime Rupicapra rupicapra tatrica; slovaško Kamzík vrchovský tatranský; poljsko Kozica tatrzańska) je podvrsta gamsov iz rodu Rupicapra.

Poglej Sesalci in Tatrski gams

Tekačice

Tekačice (znanstveno ime Gerbillinae) so glodavci, ki živijo v suhih območjih, stepah in pustih predelih južne Rusije, zahodne in notranje Azije ter Severne Afrike.

Poglej Sesalci in Tekačice

Tell Ramad

Tell Ramad (arabsko تل رماد) je prazgodovinski neolitski tell ob vznožju gore Hermon, približno 20 kilometrov jugozahodno od Damaska, Sirija.

Poglej Sesalci in Tell Ramad

Tenerife

Tenerife je največji in najbolj gosto poseljen izmed sedmih Kanarskih otokov.

Poglej Sesalci in Tenerife

Teratologija

živčevja iz leta 1822 Teratologija (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je veda, ki se ukvarja z nenormalnim razvojem zarodka (embrija) in plodu (fetusa) ter nastankom raznih okvar in nepravilnosti.

Poglej Sesalci in Teratologija

Termogene rastline

Termogene rastline so skupina rastlin, ki so zmožne dvigniti svojo temperaturo nad temperaturo zraka v okolici.

Poglej Sesalci in Termogene rastline

Termogeneza

telesno temperaturo Termogéneza je proces, s katerim toplokrvne (homeotermne) živali s stalno telesno temperaturo (endotermi) generirajo toploto ob porabi energijskih zalog, kadar zunanja temperatura pade pod neko kritično mejo.

Poglej Sesalci in Termogeneza

Termogenin

Termogenin, razklopitveni protein 1 ali UCP1 je integralni transmembranski protein v notranji membrani mitohondrijev v rjavem maščobnem tkivu.

Poglej Sesalci in Termogenin

Termoregulacija

Noj lahko ohranja temperaturo zelo konstantno, čeprav je lahko podnevi zelo vroče, ponoči pa zelo mrzlo. Termoregulacija je sposobnost organizma za ohranjanje telesne temperature v določenih mejah, tudi ob znatno drugačni temperaturi okolja.

Poglej Sesalci in Termoregulacija

Testosteron

Testosterón je androgen (moški spolni hormon), ki ga izločajo intersticijske celice v modih pod vplivom luteotropina.

Poglej Sesalci in Testosteron

The Life of Mammals

The Life of Mammals (Življenje sesalcev) je dokumentarna serija o naravi, ki jo je napisal in predstavil David Attenborough, prvič pa so jo v Združenem kraljestvu predvajali 20.

Poglej Sesalci in The Life of Mammals

Thomas Say

Thomas Say, ameriški naravoslovec in zoolog, * 27. junij 1787, Filadelfija, Pensilvanija, Združene države Amerike, † 10. oktober 1834, New Harmony, Indiana.

Poglej Sesalci in Thomas Say

Thomsonova gazela

Thomsonova gazela (znanstveno ime Eudorcas thomsonii) je ena najbolj znanih gazel.

Poglej Sesalci in Thomsonova gazela

Tiger

Tiger (znanstveno ime Panthera tigris) je največji predstavnik mačk, saj lahko zraste do 230 cm dolžine, z dodatno več kot 1 meter dolgim repom.

Poglej Sesalci in Tiger

Tigon

Tiglon, tigon, ali tion (ne tigron) je križanec med samcem tigra (Panthera tigris) in levinjo (Panthera leo).

Poglej Sesalci in Tigon

Topla (dolina)

Kmetija v dolini Tople Burjakov mlin Opuščeni rudnik svinca Topla (zgornji rov) Topla je alpska dolina pod južnim ostenjem Pece v bližini Črne na Koroškem.

Poglej Sesalci in Topla (dolina)

Toplokrvni konj

Andaluzijec, tipični toplokrvnež Toplokrvni konji so skupina pasem domačega konja, prepoznavna po manjši telesni masi, elegantnem ter vitkem telesu in izrazitem, živahnem temperamentu (značaju), kamor spada velika večina jahalnih konjskih pasem.

Poglej Sesalci in Toplokrvni konj

Toplokrvnost

Toplokŕvna živál je žival s stalno telesno temperaturo, ki načeloma ni odvisna od temperature okolice.

Poglej Sesalci in Toplokrvnost

Torsten N. Wiesel

Torsten Nils Wiesel, švedski nevrofiziolog in akademik, nobelovec, * 3. junij 1924, Uppsala, Švedska.

Poglej Sesalci in Torsten N. Wiesel

Trebuh

Trebuh (latinsko abdomen) predstavlja predel telesa med prsnim košem in medenico pri ljudeh in drugih vretenčarjih.

Poglej Sesalci in Trebuh

Trias

Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.

Poglej Sesalci in Trias

Triceratops

Triceratops (znanstveno ime Triceratops) je bil rastlinojedi dinozaver iz družine ceratopsidov, ki je živel v pozni kredi (pozni Maastricht), pred približno 68 do 65 milijoni let.

Poglej Sesalci in Triceratops

Trinaxodon

Trinaxodon (znanstveno ime Thrinaxodon) je bil eden najstarejših pripadnikov nekdanje skupine visoko razvitih plazilcev, ki so bili podobni sesalcem.

Poglej Sesalci in Trinaxodon

Trinilski tiger

Trinilski tiger (znanstveno ime Panthera tigris trinilensis) je izumrla podvrsta tigra, ki je verjetno izumrla pred cca 50.000 leti.

Poglej Sesalci in Trinilski tiger

Trioza-fosfat izomeraza

Trioza-fosfat izomeraza ali triozafosfat-izomeraza (TPI ali TIM) je encim, ki katalizira reverzibilno (povratno) medsebojno pretvorbo izomerov dihidroksiacetonosfata in D-gliceraldehid-3-fosfata.

Poglej Sesalci in Trioza-fosfat izomeraza

Trobčarji

Trobčarji (znanstveno ime Proboscidea) so red sesalcev, v katerega uvrščamo slone in njihove izumrle sorodnike.

Poglej Sesalci in Trobčarji

Tropska in subtropska travišča, savana in makija

Tropska in subtropska travišča, savane in makija so kopenski biom, kot ga opredeljuje Svetovni sklad za naravo (World Wide Fund for Nature).

Poglej Sesalci in Tropska in subtropska travišča, savana in makija

Tundra

Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.

Poglej Sesalci in Tundra

Tundrski volk

Tundrski ali polarni volk, včasih tudi arktični volk (znanstveno ime Canis lupus tundrarum) živi na polarnih območjih, kjer ni ledenih plošč.

Poglej Sesalci in Tundrski volk

Tupaje

Tupaje ali šilaste veverice (znanstveno ime Scandentia) so red majhnih, vevericam podobnih sesalcev, razširjenih po tropskih deževnih gozdovih Jugovzhodne Azije.

Poglej Sesalci in Tupaje

Tur (govedo)

Tur (znanstveno ime Bos primigenius) iz družine votlorogov, je bilo divje govedo, ki se je prosto paslo po jasah in goščavah Evrope, Azije in severne Afrike.

Poglej Sesalci in Tur (govedo)

Uakari

Uakari je splošno ime za opice novega sveta iz rodu Cacajao.

Poglej Sesalci in Uakari

Ušesno maslo

Ušesno maslo, ušesna smola ali cerumen je rjavkast voskast izloček žlez mastilk (cerumenskih žlez) v sluhovodu, ki vsebuje tudi izloček lojnic in odluščene celice povrhnjice.

Poglej Sesalci in Ušesno maslo

Uhata lisica

Uhata lisica (znanstveno ime Otocyon megalotis) je član družine psov.

Poglej Sesalci in Uhata lisica

Uhati tjulnji

Uhati tjulnji (znanstveno ime Otariidae) so družina morskih sesalcev iz skupine plavutonožcev, v katero uvrščamo 15 danes živečih vrst, znanih kot morski levi in morski medvedi.

Poglej Sesalci in Uhati tjulnji

Ursus

Ursus je rod v družini Ursidae (medvedi), ki vključuje rjave medvede in črne medvede (vključno z polarnim medvedom).

Poglej Sesalci in Ursus

Usnjebradi uhati netopir

Usnjebradi uhati netopir (znanstveno ime Plecotus macrobullaris) je vrsta netopirjev iz družine gladkonosih netopirjev, ki je razširjena v Evropi.

Poglej Sesalci in Usnjebradi uhati netopir

Varstveno odvisna vrsta

Varstveno odvisna vrsta (angleško Conservation Dependent, okrajšava LR/cd) je opuščena kategorija Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), v katero so bile uvrščene živeče vrste ali nižji taksoni, katerih ugodno ohranitveno stanje je odvisno od aktivnega varstva, sicer bi jim grozilo izumrtje, oz.

Poglej Sesalci in Varstveno odvisna vrsta

Vazopresin

Kalotni model arginin-vazopresina Vazopresin ali antidiuretični hormon (ADH), pa tudi antidiuretski hormon in adiuretin, je nevrohipofizni hormon, ki se sintetizira v hipotalamusu in služi večanju prepustnosti zbiralc ter daljnih cevčic (distalnih tubulov) za vodo.

Poglej Sesalci in Vazopresin

Vedenjska ekologija

Vedenjska ekologija, ali etoekologija, je veda o ekološki in evolucijski podlagi za vedenje živali in o vlogi vedenja živali, ki omogoča, da se prilagodijo svojemu okolju (tako notranjemu kot zunanjemu).

Poglej Sesalci in Vedenjska ekologija

Vejicati netopir

Vejicati netopir (znanstveno ime Myotis emarginatus) je srednje velika vrsta netopirjev, ki je razširjena po Evraziji in delih Severne Afrike.

Poglej Sesalci in Vejicati netopir

Velblod

Velblod (znanstveno ime Camelus) je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo (Camelus dromedarius) in dvogrbo kamelo (Camelus bactrianus).

Poglej Sesalci in Velblod

Velika mečna mišica

Velika mečna mišica; (dvoglava mečna mišica je odstranjena za lažji prikaz) Velika mečna mišica (musculus soleus, iz besede solea - sandal) je mišica na zadnji strani goleni, ki poteka pod dvoglavo mečno mišico, in je udeležena predvsem pri stoječem položaju in hoji.

Poglej Sesalci in Velika mečna mišica

Velika pliskavka

Velika pliskavka (znanstveno ime Tursiops truncatus) je morski sesalec iz družine delfinov, ki poseljuje skoraj vsa morja in oceane.

Poglej Sesalci in Velika pliskavka

Velika podlasica

Velíka podlásica ali hermelín (znanstveno ime Mustela erminea) je zver iz družine kun, ki živi tudi v Sloveniji.

Poglej Sesalci in Velika podlasica

Veliki hrček

Veliki hrček (znanstveno ime Cricetus cricetus) je razmeroma velik glodavec, ki preseže pol kilograma telesne teže in meri do 32 cm v dolžino, brez kratkega repa.

Poglej Sesalci in Veliki hrček

Veliki kanjon

Veliki Kanjon (angleško Grand Canyon) je kanjon, ki ga je ustvarila reka Kolorado na severu Arizone (ZDA).

Poglej Sesalci in Veliki kanjon

Veliki kudu

Veliki kudu (znanstveno ime Tragelaphus strepsiceros) je gozdna antilopa – votlorog –, ki ga najdemo po vsej vzhodni in južni Afriki.

Poglej Sesalci in Veliki kudu

Veliki mračnik

Veliki mračnik (znanstveno ime Nyctalus lasiopterus) je dokaj redka vrsta gladkonosih netopirjev, razširjena po Evropi, zahodni Aziji in severni Afriki.

Poglej Sesalci in Veliki mračnik

Veliki podkovnjak

Veliki podkovnjak (znanstveno ime Rhinolophus ferrumequinum) je vrsta netopirja, ki ima tako kot vsi podkovnjaki značilno kožno gubo med nosnicama v obliki podkve.

Poglej Sesalci in Veliki podkovnjak

Veliki povodni konj

Veliki povodni konj ali nilski povodni konj, z znanstvenim imenom Hippopotamus amphibius (iz grškega ‘ιπποπόταμος - hippopotamos, hippos pomeni »konj« in potamos pomeni »reka«) je velik, rastlinojedi afriški sesalec, ena od le dveh še danes živečih in treh ali štirih recentno izumrlih vrst v družini povodnih konjev Hippopotamidae.

Poglej Sesalci in Veliki povodni konj

Veliki voluhar

Veliki voluhar (znanstveno ime Arvicola amphibius) je glodavec, ki v naravi deloma uporablja opuščene rove krtov, deloma jih ustvarja sam.

Poglej Sesalci in Veliki voluhar

Velikouhi netopir

Velikouhi netopir (znanstveno ime Myotis bechsteinii) je srednje velika vrsta netopirjev, ki je razširjena po Evraziji.

Poglej Sesalci in Velikouhi netopir

Višji sesalci

Višji sesalci so podrazred sesalcev.

Poglej Sesalci in Višji sesalci

Victor Clube

Victor Clube, angleški astronom in astrofizik, * 22. oktober 1934, London, Anglija.

Poglej Sesalci in Victor Clube

Vidra

Vidra (znanstveno ime Lutra lutra) je zver iz družine kun, ki živi tudi na področju Slovenije.

Poglej Sesalci in Vidra

Vietnam

Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.

Poglej Sesalci in Vietnam

Vijeroga koza

Vijeroga koza (znanstveno ime Capra falconeri) je največji predstavnik družine koz, ki živi v Srednji Aziji, v delih Pakistana, severne Indije, Tadžikistana in Uzbekistana.

Poglej Sesalci in Vijeroga koza

Vikunja

Vikunja (znanstveno ime Vicugna vicugna) je južnoameriški predstavnik družine kamel, ki živi na visokogorskih travnikih osrednjih Andov, podobno kot sorodni gvanako.

Poglej Sesalci in Vikunja

Vilorog

Vilorog (znanstveno ime Antilocapra americana), tudi antilopska koza ali ameriška antilopa, je gamsu podoben sodoprsti kopitar iz osrednjega in tudi zahodnega dela Severne Amerike.

Poglej Sesalci in Vilorog

Vipera xanthina

Vipera xanthina je strupenjača iz družine gadov, ki je razširjena po severovzhodni Grčiji in Turčiji, pa tudi po nekaterih otokih Egejskega morja.

Poglej Sesalci in Vipera xanthina

Vodni bivol

Vodni bivol (znanstveno ime Bubalus bubalis) je udomačena vrsta goveda, razširjena predvsem po Južni in Jugovzhodni Aziji.

Poglej Sesalci in Vodni bivol

Volk

Volk, tudi sivi volk ali navadni volk (znanstveno ime Canis lupus), je največji predstavnik družine psov, razširjen po divjinah Evrope, Azije in Severne Amerike.

Poglej Sesalci in Volk

Volna

Surova volna Volna so vlakna, pridelana iz kožuhov živali družine caprinae, predvsem udomačene ovce.

Poglej Sesalci in Volna

Vombati

Vombati (znanstveno ime Vombatidae) so družina iz podrazreda vrečarjev, ki so v ožjem sorodstvu s koalami.

Poglej Sesalci in Vombati

Votlorogi

Votlorogi ali rogarji (znanstveno ime Bovidae) so največja, najpestrejša in za človeka najpomembnejša skupina parkljarjev.

Poglej Sesalci in Votlorogi

Vrečarji

Vréčarji (znanstveno ime Marsupialia) so sesalci, pri katerih ima samica trebušno vrečo (marsupium), v kateri takoj po kotitvi nosi mladiče.

Poglej Sesalci in Vrečarji

Vretenčarji

Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.

Poglej Sesalci in Vretenčarji

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Poglej Sesalci in Vrsta (biologija)

Vrstna raznolikost

Vrstna raznolikost (vrstna diverziteta) se nanaša na raznolikost različnih vrst živih bitij na Zemlji, kot so bakterije, glive, žuželke, sesalci, rastline, in druge.

Poglej Sesalci in Vrstna raznolikost

Vrtna rovka

Vrtna rovka (znanstveno ime Crocidura suaveolens) je vrsta rovke, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Sesalci in Vrtna rovka

Vrtni polh

Vrtni polh (znanstveno ime Eliomys quercinus) je nočni glodavec iz družine polhov.

Poglej Sesalci in Vrtni polh

Wienov zakon

temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.

Poglej Sesalci in Wienov zakon

William Elford Leach

William Elford Leach, FRS, angleški zoolog, * 2. februar 1791, Plymouth, Anglija, † 26. avgust 1836, Tortona, Italija.

Poglej Sesalci in William Elford Leach

Wye (reka)

Reka Wye (valižansko Afon Gwy) je peta najdaljša reka v Veliki Britaniji.

Poglej Sesalci in Wye (reka)

Zajedavske stenice

Zajedavske stenice (znanstveno ime Cimicidae) so majhna družina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred stenic (Heteroptera), sestavlja pa jo 75 danes živečih opisanih vrst zunanjih zajedavcev, ki se prehranjujejo s krvjo sesalcev in ptičev.

Poglej Sesalci in Zajedavske stenice

Zajedavske uši

Zajedavske uši (znanstveno ime Phthiraptera, grško - phthir - uš + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami obligatnih zajedavcev, predstavniki katerih zajedajo na skoraj vseh redovih sesalcev in ptičev z izjemo stokovcev in netopirjev.

Poglej Sesalci in Zajedavske uši

Zaliv Ha Long

Zaliv Hạ Long (Vịnh Hạ Long) je na Unescovem seznamu svetovne dediščine in priljubljena popotniška destinacija v provinci Quảng Ninh v Vietnamu.

Poglej Sesalci in Zaliv Ha Long

Zalivska mačka

Zalivska mačka (znanstveno ime Catopuma badia) je majhna divja mačka, ki prebiva na otoku Borneo, kjer velja za endemično vrsto.

Poglej Sesalci in Zalivska mačka

Zamorska mačka

Zamorska mačka (znanstveno ime Chlorocebus pygerythrus) je opica Starega sveta iz družine Cercopithecidae, ki izvira iz Afrike.

Poglej Sesalci in Zamorska mačka

Zastrupitev z živim srebrom

Elementarno živo srebro Zastrupitev z živim srebrom (poznana tudi kot hidrargrija ali merkurializem) je bolezen, katere vzrok je izpostavljenost živemu srebru ali njegovim spojinam.

Poglej Sesalci in Zastrupitev z živim srebrom

Zavarovano območje Ngorongoro

Zavarovano območje Ngorongoro je zavarovano območje in je na Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine, v okrožju Ngorongoro, 180 km zahodno od mesta Aruša v regiji Aruša, znotraj geološkega območja Kraterskega višavja v severni Tanzaniji.

Poglej Sesalci in Zavarovano območje Ngorongoro

Zebra

Zebra (znanstveno ime Hippotigris) je kopitar iz družine konjev in značilen prebivalec nekaterih vzhodno- in južnoafriških pokrajin, kot so savane, grmičaste pokrajine, nekatera gorovja in travišča.

Poglej Sesalci in Zebra

Zelena krastača

Zelena krastača (znanstveno ime Bufo viridis) je vrsta krastač, ki je razširjena po Evropi in je v Sloveniji uvrščena na Seznam zavarovanih živalskih vrst.

Poglej Sesalci in Zelena krastača

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Sesalci in Zemlja

Zgodovina biologije

Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.

Poglej Sesalci in Zgodovina biologije

Zlata mačka

Zlata mačka ali afriška zlata mačka (znanstveno ime Caracal aurata) je divja mačka in endemična vrsta deževnih gozdov zahodne ter centralne Afrike.

Poglej Sesalci in Zlata mačka

Zlati hrček

Zlati hrček, tudi sirski hrček (znanstveno ime Mesocricetus auratus) je vrsta hrčka, ki v naravnem okolju prebiva na sušnih območjih severa Sirije in juga Turčije.

Poglej Sesalci in Zlati hrček

Znanstvena klasifikacija živih bitij

150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.

Poglej Sesalci in Znanstvena klasifikacija živih bitij

Znojenje

Obrazni znoj pri dečku. Znojenje (potenje ali transpiracija), je proizvodnja tekočin, ki jih izločajo žleze znojnice v koži sesalcev.

Poglej Sesalci in Znojenje

Zober

Zober (znanstveno ime Bison bonasus) ali evropski bizon je bil prvotno razširjen v gozdovih Evrazije in severne Afrike, poleg ameriškega bizona je ena od dveh še živečih vrst bizonov.

Poglej Sesalci in Zober

Zoocenologija

Zoocenologija je veda katera proučuje živalske vrste in je bistveno manj razvita veja ekologije kakor fitocenologija.

Poglej Sesalci in Zoocenologija

Zoofilija (botanika)

Zoofilija (manj ustrezno zoogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo živali.

Poglej Sesalci in Zoofilija (botanika)

Zoohorija

Kos jé plodove in ob tem raznaša semena, ki so v njih Zoohorija je pojav raznašanja semen in spor s pomočjo živali.

Poglej Sesalci in Zoohorija

Zračna vreča

Različni tipi zračnih vreč so označeni s številkami od 1 do 5. Na sliki je postovka (''Falco tinnunculus'')'''.''' Zračne vreče so prostori znotraj organizma, kjer je stalno prisoten zrak.

Poglej Sesalci in Zračna vreča

Zveri

Zveri (znanstveno ime Carnivora) so red sesalcev, ki so večinoma plenilci in torej uživajo meso, poznamo pa tudi vrste, ki so vsejede ali celo pretežno rastlinojede.

Poglej Sesalci in Zveri

1 E15 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo ali so trajali med 1015 in 1016 sekundami (32 milijonov in 320 milijonov let).

Poglej Sesalci in 1 E15 s

1996

1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Sesalci in 1996

4-aminobenzojska kislina

4-aminobenzojska kislina (para-aminobenzojska kislina, p-aminobenzojska kislina ali okrajšano PABA) je derivat benzojske kisline in strukturna komponenta folne kisline, ki pri bakterijah vstopa v sintezo folne kisline; kompetitivni inhibitorji te sinteze so sulfonamidi.

Poglej Sesalci in 4-aminobenzojska kislina

Prav tako znan kot Mammalia, Sesalec.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti