Odpri v Google MapsKazalo
26 odnosi: Akvitanija, Aveyron (departma), Aveyron (reka), Avstrazija, Decazeville, Francija, Francoska revolucija, Francoski departma, Franki, Henrik IV. Francoski, Karel Veliki, Languedoc, Millau, Pipin Mali, Rodez, Seznam francoskih provinc, Tarn-et-Garonne, Toulouse, Villefranche-de-Rouergue, Vizigoti, 472, 507, 512, 533, 588, 768.
- Nekdanje francoske province
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Poglej Rouergue in Akvitanija
Aveyron (departma)
Aveyron (okcitansko Avairon, oznaka 12) je francoski departma, ki se imenuje po istoimenski reki, ki teče skozenj.
Poglej Rouergue in Aveyron (departma)
Aveyron (reka)
Aveyron (okcitansko Avairon) je 250 km dolga reka v južni francoski regiji Jug-Pireneji, desni pritok reke Tarn.
Poglej Rouergue in Aveyron (reka)
Avstrazija
Zemljevid Evrope 481 - 814 Avstrazija je bil naziv severovzhodnega dela Frankovske države v obdobju merovinških kraljev, za razliko od Nevstrije, ki se je nahajala na severozahodu.
Poglej Rouergue in Avstrazija
Decazeville
Decazeville, prvotno La Salle (okcitansko La Sala), je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Aveyron regije Jug-Pireneji.
Poglej Rouergue in Decazeville
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Rouergue in Francija
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Rouergue in Francoska revolucija
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Rouergue in Francoski departma
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Rouergue in Franki
Henrik IV. Francoski
Henrik IV., znan tudi po vzdevku Dobri kralj Henrik ali Henrik Veliki, (francosko Henri IV; Henri le Grand; gaskonjsko Enric Quate Lo Gran; * 13. december 1553, Pau, Navara, † 14. maj 1610, Pariz) je bil kralj Navarre (kot Henrik III.) od leta 1572 in kralj Francije od leta 1589 do 1610.
Poglej Rouergue in Henrik IV. Francoski
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Rouergue in Karel Veliki
Languedoc
Languedoc (/ ˌlɒ̃ɡ (ə) ˈdɒk /, francosko; okcitansko Lengadòc)) je zgodovinska francoska provinca. Obsegala je večino območja Oksitanije, Ardèche in dele Haute-Loire, zdaj del sodobne regije Oksitanija, na jugu Francije. Njeno glavno mesto je bil Toulouse. Imela je površino približno 42.700 kvadratnih kilometrov.
Poglej Rouergue in Languedoc
Millau
Millau (okcitansko Milhau) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Aveyron.
Poglej Rouergue in Millau
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Poglej Rouergue in Pipin Mali
Rodez
Notredamska katedrala Rodez (okcitansko Rodés) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Aveyron in zgodovinsko glavno mesto nekdanje province Rouergue.
Poglej Rouergue in Rodez
Seznam francoskih provinc
Francosko kraljestvo je bilo vse do revolucije 4. marca 1790, porazdeljeno na province, ki so tedaj razpadle na novoustanovljene departmaje.
Poglej Rouergue in Seznam francoskih provinc
Tarn-et-Garonne
Tarn-et-Garonne (okcitansko Tarn e Garona, oznaka 82) je francoski departma, imenovan po rekah Tarn in Garoni, ki tečeta skozenj.
Poglej Rouergue in Tarn-et-Garonne
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Rouergue in Toulouse
Villefranche-de-Rouergue
Villefranche-de-Rouergue (okcitansko Vilafranca de Roergue) je naselje in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Aveyron.
Poglej Rouergue in Villefranche-de-Rouergue
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Rouergue in Vizigoti
472
472 (CDLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Rouergue in 472
507
507 (DVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Rouergue in 507
512
512 (DXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Rouergue in 512
533
533 (DXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Rouergue in 533
588
588 (DLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Rouergue in 588
768
768 (DCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Rouergue in 768