Kazalo
85 odnosi: Aix-en-Provence, Ajaccio, Akvitanija, Amiens, Angers, Angoulême, Angoumois, Arras, Aunis, Avignon, Île-de-France, Švica, Bastia, Berry, Besançon, Bordeaux, Bourges, Bretanja (zgodovinska pokrajina), Clermont-Ferrand, Colmar, Comminges, Dijon, Dofineja, Douai, Dunajski kongres, Foix, Francoska revolucija, Francoske regije, Francoski departma, Gaskonja, Geografija, Grenoble, Grofija Marche, Grofija Venaissin, Guéret, Korzika, Kraljevina Sardinija, La Rochelle, Languedoc, Le Mans, Lille, Limoges, Limousin (provinca), Lyon, Maine (provinca), Metz, Montbéliard, Moulins, Allier, Mulhouse, Nancy, ... Razširi indeks (35 več) »
- Nekdanje francoske province
- Upravna delitev Francije
Aix-en-Provence
Aix, uradno Aix-en-Provence (okcitansko/provansalsko Ais de Provença oz. Ais de Prouvènço) je zdraviliško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Seznam francoskih provinc in Aix-en-Provence
Ajaccio
Ajaccio (italijansko) je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije - otoka Korzike, prefektura departmaja Južne Korzike.
Poglej Seznam francoskih provinc in Ajaccio
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Poglej Seznam francoskih provinc in Akvitanija
Amiens
Amiens je zgodovinsko glavno mesto in občina severne francoske regije Pikardije, prefektura departmaja Somme.
Poglej Seznam francoskih provinc in Amiens
Angers
Angers (francosko) je mesto v zahodni Franciji, približno 300 km jugozahodno od Pariza.
Poglej Seznam francoskih provinc in Angers
Angoulême
Panorama mesta Angoulême Angoulême je mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, prefektura departmaja Charente.
Poglej Seznam francoskih provinc in Angoulême
Angoumois
Angoumois je nekdanja grofija in zgodovinska provinca v zahodni Franciji s središčem v Angoulêmu, ukinjena med francosko revolucijo, ko je njeno ozemlje pretežno pripadlo novoustanovljenemu departmaju Charente, majhen del pa departmaju Deux-Sèvres.
Poglej Seznam francoskih provinc in Angoumois
Arras
Arras (nizozemsko Atrecht) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, prefektura departmaja Pas-de-Calais.
Poglej Seznam francoskih provinc in Arras
Aunis
Aunis (sentonško Aulni) je nekdanja provinca v zahodni Franciji s središčem v La Rochelle, ukinjena med francosko revolucijo, ko je njeno ozemlje skupaj s pretežnim delom ozemlja province Saintonge pripadlo novoustanovljenemu departmaju Charente-Inférieure, 4.
Poglej Seznam francoskih provinc in Aunis
Avignon
Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Seznam francoskih provinc in Avignon
Île-de-France
Île-de-France (Francoski otok) je osrednja francoska regija.
Poglej Seznam francoskih provinc in Île-de-France
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Seznam francoskih provinc in Švica
Bastia
Bastia (korziško in italijansko, francosko) je pristaniško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji - otoku Korziki, prefektura departmaja Haute-Corse.
Poglej Seznam francoskih provinc in Bastia
Berry
Zastava province Berry Berry je pokrajina in nekdanja provinca v osrednji Franciji s sedežem v Bourgesu, ki se je v času revolucije 4. marca 1790 razdelila na novoustanovljene departmaje.
Poglej Seznam francoskih provinc in Berry
Besançon
Reke Doubs in Quai Vauban Citadella Besançon je glavno mesto vzhodne francoske regije Franche-Comté, občina in prefektura departmaja Doubs.
Poglej Seznam francoskih provinc in Besançon
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Poglej Seznam francoskih provinc in Bordeaux
Bourges
Bourges (izg. Burž) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Centre-Val de Loire, prefektura departmaja Cher in je bilo tudi glavno mesto nekdanje province Berry.
Poglej Seznam francoskih provinc in Bourges
Bretanja (zgodovinska pokrajina)
Moderna zastava Bretanje (Gwenn-ha-du) Bretánja (bretonsko Breizh, francosko Bretagne, gelsko Bertaèyn) je nekdanje samostojno kraljestvo, vojvodina in francoska provinca ob Atlantskem oceanu.
Poglej Seznam francoskih provinc in Bretanja (zgodovinska pokrajina)
Clermont-Ferrand
Clermont-Ferrand (okcitansko Clarmont-Ferrand / Clarmont d'Auvèrnhe) je glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, občina in prefektura departmaja Puy-de-Dôme.
Poglej Seznam francoskih provinc in Clermont-Ferrand
Colmar
Colmar (alzaško Colmer; nemško (med 1871–1918 in 1940–1945) Kolmar) je tretja največja občina v Alzaciji v severovzhodni Franciji.
Poglej Seznam francoskih provinc in Colmar
Comminges
Grb Commingesa Zemljevid Gaskonje okoli leta 1150. Grofija Comminges je prikazana temno zeleno spodaj desno. Comminges (okcitansko Comenge) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Poglej Seznam francoskih provinc in Comminges
Dijon
Dijonska stolnica Dijon je bil glavno mesto nekdanje vzhodne francoske regije Burgundije, občina in prefektura departmaja Côte-d'Or.
Poglej Seznam francoskih provinc in Dijon
Dofineja
Grb province Dofineja (francosko Dauphiné, tudi Dauphiné Viennois) je pokrajina in nekdanja provinca v jugovzhodni Franciji.
Poglej Seznam francoskih provinc in Dofineja
Douai
Douai (nekdanji Douay; nizozemsko Dowaai) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Seznam francoskih provinc in Douai
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Seznam francoskih provinc in Dunajski kongres
Foix
Foix je občina, nekdanja prestolnica okrožja Foix.
Poglej Seznam francoskih provinc in Foix
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Seznam francoskih provinc in Francoska revolucija
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Poglej Seznam francoskih provinc in Francoske regije
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Seznam francoskih provinc in Francoski departma
Gaskonja
Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Poglej Seznam francoskih provinc in Gaskonja
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Seznam francoskih provinc in Geografija
Grenoble
Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).
Poglej Seznam francoskih provinc in Grenoble
Grofija Marche
Grofija Marche (francosko Comté de la Marche) je nekdanja srednjeveška grofija v Franciji, danes pretežno ozemlje departmaja Creuse; manjši del je v departmaju Haute-Vienne (okrožje Bellac), nekaj občin pa leži še v departmajih Vienne in Charente.
Poglej Seznam francoskih provinc in Grofija Marche
Grofija Venaissin
Ozemlje grofije Venaissin Grofija Venaissin (francosko Comtat Venaissin) je nekdanje ime ozemlja okoli mesta Avignon v sedanji francoski regiji Provence-Alpes-Côte d'Azur.
Poglej Seznam francoskih provinc in Grofija Venaissin
Guéret
Guéret (okcitansko Garait) je naselje in občina v osrednji francoski regiji Limousin, prefektura departmaja Creuse.
Poglej Seznam francoskih provinc in Guéret
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Poglej Seznam francoskih provinc in Korzika
Kraljevina Sardinija
Zemljevid Piemontsko-sardinskega kraljestva Kraljevina Sardinija je vladala na istoimenskem otoku od leta 1297 do leta 1861, ko je skupaj z ostalimi deli Italije postala Kraljevina Italija.
Poglej Seznam francoskih provinc in Kraljevina Sardinija
La Rochelle
La Rochelle, nočna panorama Mestna vrata ''La Porte Royale'', La Rochelle La Rochelle je pristaniško mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, prefektura departmaja Charente-Maritime.
Poglej Seznam francoskih provinc in La Rochelle
Languedoc
Languedoc (/ ˌlɒ̃ɡ (ə) ˈdɒk /, francosko; okcitansko Lengadòc)) je zgodovinska francoska provinca. Obsegala je večino območja Oksitanije, Ardèche in dele Haute-Loire, zdaj del sodobne regije Oksitanija, na jugu Francije. Njeno glavno mesto je bil Toulouse. Imela je površino približno 42.700 kvadratnih kilometrov.
Poglej Seznam francoskih provinc in Languedoc
Le Mans
Vieux Mans Le Mans je mesto in občina v zahodni francoski regiji Loire, prefektura departmaja Sarthe in sedež rimskokatoliške škofije Le Mans.
Poglej Seznam francoskih provinc in Le Mans
Lille
Porte de Paris Trgovinska zbornica Lille (flamsko Ryssel, nizozemsko Rijsel) je glavno mesto in občina severne francoske regije Nord -Pas-de-Calais, prefektura departmaja Nord.
Poglej Seznam francoskih provinc in Lille
Limoges
Stolnica sv. Štefana, Limoges Limoges (okcitansko Lemòtges / Limòtges) je glavno administrativno in zgodovinsko mesto osrednje francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Haute-Vienne.
Poglej Seznam francoskih provinc in Limoges
Limousin (provinca)
Limousin (okcitansko Lemosin) je nekdanja provinca v južni Franciji s središčem v Limogesu, ukinjena med francosko revolucijo, ko je bila večina njenega ozemlja razdeljena na novoustanovljena departmaja Corrèze in Haute-Vienne regije Limousin.
Poglej Seznam francoskih provinc in Limousin (provinca)
Lyon
Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.
Poglej Seznam francoskih provinc in Lyon
Maine (provinca)
Zastava province Maine Lega province v Franciji Maine je ena od tradicionalnih francoskih provinc in ustreza stari grofiji Maine s središčem v Le Mansu.
Poglej Seznam francoskih provinc in Maine (provinca)
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Seznam francoskih provinc in Metz
Montbéliard
Montbéliard / Mömpelgard, okoli leta 1600 Montbéliard (staronemško Mömpelgard) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, podprefektura departmaja Doubs.
Poglej Seznam francoskih provinc in Montbéliard
Moulins, Allier
arrondissement.
Poglej Seznam francoskih provinc in Moulins, Allier
Mulhouse
Mulhouse (alzaško Milhüsa, nemško Mülhausen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Haut-Rhin.
Poglej Seznam francoskih provinc in Mulhouse
Nancy
Slavolok Héré s katedralo Notre-Dame-de-l'Annonciation v ozadju Nancy (nemško Nanzig) je zgodovinsko mesto in občina v nekdanji severovzhodni francoski regiji Loreni, današnji regiji Grand Est, departmaju Meurthe-et-Moselle.
Poglej Seznam francoskih provinc in Nancy
Nevers
Katedrala Saint-Cyr et Sainte-Juliette, Nevers Nevers je mesto in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, prefektura departmaja Nièvre in glavno mesto nekdanje province Nivernais.
Poglej Seznam francoskih provinc in Nevers
Nica
Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.
Poglej Seznam francoskih provinc in Nica
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Poglej Seznam francoskih provinc in Normandija
Orléanais
Zastava province Orléanais Orléanais je nekdanja provinca v osrednji Franciji s prestolnico v Orléansu, slednja ji je dala tudi ime.
Poglej Seznam francoskih provinc in Orléanais
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Poglej Seznam francoskih provinc in Orléans
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Seznam francoskih provinc in Papeška država
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Seznam francoskih provinc in Papež
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Seznam francoskih provinc in Pariz
Pau, Francija
Pau (okcitansko Pau.
Poglej Seznam francoskih provinc in Pau, Francija
Périgord
Grb Périgord (francosko; okcitansko Peiregòrd / Perigòrd) je naravna regija in nekdanja francoska provinca ukinjena med francosko revolucijo, ki približno ustreza sedanjemu departmaju Dordogne, ki zdaj tvori severni del upravne regije Nova Akvitanija.
Poglej Seznam francoskih provinc in Périgord
Perpignan
Perpignan (katalonsko Perpinyà; špansko Perpiñán, katalonsko Perpinyà) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitaniji oz.
Poglej Seznam francoskih provinc in Perpignan
Poitiers
Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.
Poglej Seznam francoskih provinc in Poitiers
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Poglej Seznam francoskih provinc in Provansa
Provinca
Provinca je v nekaterih državah upravna enota; pokrajina, regija.
Poglej Seznam francoskih provinc in Provinca
Rennes
Rennes (bretonsko Roazhon) je glavno mesto severozahodne francoske regije Bretanje, občina in prefektura departmaja Ille-et-Vilaine.
Poglej Seznam francoskih provinc in Rennes
Rouen
Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.
Poglej Seznam francoskih provinc in Rouen
Saintes
Sodniška palača Saintes (saintongeais Sénte) je mesto in občina v zahodni francoski regiji Poitou-Charentes, podprefektura departmaja Charente-Maritime.
Poglej Seznam francoskih provinc in Saintes
Saintonge
Saintonge (sentonško Saintonghe) je nekdanja provinca v zahodni Franciji s središčem v Saintesu, ukinjena med francosko revolucijo, ko je njeno večinsko ozemlje skupaj z ozemljem province Aunis pripadlo novoustanovljenemu departmaju Charente-Inférieure, 4.
Poglej Seznam francoskih provinc in Saintonge
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Seznam francoskih provinc in Savoja
Toul
Toul (nemško Tull) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meurthe-et-Moselle.
Poglej Seznam francoskih provinc in Toul
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Seznam francoskih provinc in Toulouse
Touraine
Zastava province Touraine Touraine je nekdanja provinca v osrednji Franciji s prestolnico v Toursu.
Poglej Seznam francoskih provinc in Touraine
Tours
Tours (/tʊər/ TOOR, francosko) je eno največjih mest v regiji Centre-Val de Loire v Franciji.
Poglej Seznam francoskih provinc in Tours
Troyes
Del starega mesta, Troyes Troyes je občina in glavno mesto departmaja Aube v regiji Grand Est v severni osrednji Franciji.
Poglej Seznam francoskih provinc in Troyes
Verdun
Verdun je ime več krajev v Franciji in Sloveniji: Verdun je krajevno ime v Sloveniji in Franciji.
Poglej Seznam francoskih provinc in Verdun
1680
1680 (MDCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Seznam francoskih provinc in 1680
1789
1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Seznam francoskih provinc in 1789
1790
1790 (MDCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Seznam francoskih provinc in 1790
1791
1791 (MDCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Seznam francoskih provinc in 1791
1792
1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Seznam francoskih provinc in 1792
1793
1793 (MDCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Seznam francoskih provinc in 1793
1798
1798 (MDCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Seznam francoskih provinc in 1798
1815
1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Seznam francoskih provinc in 1815
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Seznam francoskih provinc in 1860
4. marec
4.
Poglej Seznam francoskih provinc in 4. marec