Hitreje kot brskalnik!
205 odnosi: Akvitanci, Akvitanija, Akvitanska Galija, Al Andaluz, Al-Mamun, Al-Valid I., Alani, Albi, Tarn, Alpidska orogeneza, Alpska krešica, Alpska rovka, Alpska tundra, Alpski botanični vrt Juliana, Andora, Andorra la Vella, Angers, Arabska plošča, Aragonska križarska vojna, Aragonska krona, Argutit, Arheologija, Ariège (reka), Arros, Aude (departma), Aude (reka), Ax-les-Thermes, Španija, Španska baročna arhitektura, Čmrlj, Črni kamenjak, Édouard Benjamin Baillaud, Édouard Manet, Étang de Thau, Bagnères-de-Bigorre, Bagnères-de-Luchon, Barbakan, Barcelona, Baskija, Baskovske dežele, Beli javor, Belka, Bilbao, Canal du Midi, Carcassonne, Carlos Sastre, Castillon-en-Couserans, Céret, Centralni masiv, Col du Tourmalet, Dirka po Franciji 1910, ..., Dirka po Franciji 1926, Dirka po Franciji 1928, Dirka po Kataloniji, Dolina Aran, Dordogne (departma), Ebro, Eleonora Akvitanska, Emmanuel Le Roy Ladurie, Evropska razvodnica, Evropske pešpoti, Feliks Akvitanski, Filip II. Francoski, Foix, François Jean Dominique Arago, Francesco Maria Grimaldi, Francija, Francoska tujska legija, Francoski departma, Frankovsko cesarstvo, Galci, Galija, Garona, Gaskonja, Geografija Evrope, Geografija Francije, Gers (reka), Grad Montségur, Grad Xàtiva, Granodiorit, Gunderik, Hanibal, Hasdrubal Barka, Hautacam, Hautes-Pyrénées, Helena (luna), Henri de Toulouse-Lautrec, Hers-Vif, Himalaja, Iberski polotok, Jacques de la Palice, Jakobova pot, Jože Gregorčič, Jug-Pireneji, Kantabrijsko gorovje, Karel Plešasti, Karel Veliki, Katalonščina, Katalonija, Katari, Koconogi čuk, Konstans, Kozorog, Kraljevina Navarra, Kukavica, Kultura žarnih grobišč, Kvadi, La Bastide-de-Sérou, Laški gad, Lannemezan, Lavelanet, Les Cabannes, Ariège, Ljudstva z morja, Lucien Buysse, Ludvik XIV. Francoski, Lup II. Gaskonjski, Lurd, Luz Ardiden, Magnencij, Makija (gibanje), Maria Barbal, Markomani, Massat, Mavri, Montgaillard, Ariège, Montségur, Navadna mrena, Navadni mali zvonček, Navadni polh, Nežni sviščevec, Nova Akvitanija, Okcitanija, Oloron-Sainte-Marie, Ostrolistni javor, Oust, Pau Casals, Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran, Peneplen, Peter Handke, Peyragudes, Pico de Aneto, Pirin, Place Royal du Peyrou, Planika, Planinska kavka, Planinska ločika, Plateau de Beille, Ploščič, Povirni studenčar, Prelaz, Protipapež Gregor VIII., Pursuit to Algiers, Pyrénées-Atlantiques, Pyrénées-Orientales, Quérigut, Rani plamenec, Rdečeoka, Rekared I., Rekonkvista, Ren, Rennes-le-Château, Rila, Rožni koren, Romanska arhitektura, Saint-Gaudens, Saint-Gilles, Gard, Saint-Lizier, Save, Segovia, Septimanija, Seveni, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Silingi, Slovenski eksonimi, Sorde-l'Abbaye, Taifa, Tarascon-sur-Ariège, Teodorik I., Toulouse, Transhumanca, Trokrpi javor, Tundra, Večerniške vojne, Velecvetni divjakovec, Velika sipina Pyla, Via Aquitania, Via Augusta, Via Podiensis, Vicdessos, Visokogorje, Vizigoti, Vizigotsko kraljestvo, Vzhodnoevropsko nižavje, Zahodna Evropa, Zelenika, Zemlja, Zgodovina Nemčije, 1 E5 m, 1190., 1258, 1315, 1328, 1347, 1970, 25. januar. Razširi indeks (155 več) »
Akvitanci
Akvitanska in druga predindoevropska plemena ob Biskajskem zalivu Akvitanci ali Akvitani (latinsko: Aquitani), ljudstvo, ki je v antiki naseljevalo zahodno Galijo med obalo Atlantika na zahodu, Pireneji na jugu in reko Garono na severu.
Novo!!: Pireneji in Akvitanci · Poglej več »
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Novo!!: Pireneji in Akvitanija · Poglej več »
Akvitanska Galija
Galska Akvitanija ali Akvitanija (latinsko: Gallia Aquitania), rimska provinca, ki je mejila na province Lugdunsko Galijo, Narbonsko Galijo in Tarakonsko Hispanijo.
Novo!!: Pireneji in Akvitanska Galija · Poglej več »
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Novo!!: Pireneji in Al Andaluz · Poglej več »
Al-Mamun
Abu Džafar al Mamun ibn Harun (المأمون), abasidski kalif, * 14. september 786, Bagdad, † 9. avgust 833, Tarz, današnja Turčija.
Novo!!: Pireneji in Al-Mamun · Poglej več »
Al-Valid I.
Al-Valid ibn Abd al-Malik ibn Marvan (arabsko الوليد بن عبد الملك بن مروان, al-Walīd ibn ʿAbd al-Malik ibn Marwān), znan kot al-Valid I. (arabsko الوليد الأول), je bil šesti kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od oktobra 705 do svoje smrti, * okoli 674, † 23. februar 715.
Novo!!: Pireneji in Al-Valid I. · Poglej več »
Alani
Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.
Novo!!: Pireneji in Alani · Poglej več »
Albi, Tarn
Albi je občina v južni Franciji.
Novo!!: Pireneji in Albi, Tarn · Poglej več »
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Novo!!: Pireneji in Alpidska orogeneza · Poglej več »
Alpska krešica
Alpska krešica (znanstveno ime Hornungia alpina) je alpska rastlina iz družine križnic.
Novo!!: Pireneji in Alpska krešica · Poglej več »
Alpska rovka
Alpska rovka (znanstveno ime Sorex alpinus) je vrsta rovke, ki je razširjena v visokogorskih gozdovih Alp, Pirenejev, Karpatov in Balkana.
Novo!!: Pireneji in Alpska rovka · Poglej več »
Alpska tundra
Alpska tundra je vrsta naravne regije ali bioma, ki ne vsebuje dreves, ker se razteza na velikih nadmorskih višinah.
Novo!!: Pireneji in Alpska tundra · Poglej več »
Alpski botanični vrt Juliana
Alpski botanični vrt Juliana v Trenti je leta 1926 ustanovil Albert Bois de Chesne (1871-1953) ob vznožju Kukle.
Novo!!: Pireneji in Alpski botanični vrt Juliana · Poglej več »
Andora
Kneževina Andora je neodvisna celinska država v Evropi, v Pirenejih med Španijo in Francijo in je kondominij med Republiko Francijo in Urgelsko škofijo v Španiji.
Novo!!: Pireneji in Andora · Poglej več »
Andorra la Vella
Andorra la Vella (katalonsko za Stara Andora) je glavno mesto kneževine Andore.
Novo!!: Pireneji in Andorra la Vella · Poglej več »
Angers
Angers (francosko) je mesto v zahodni Franciji, približno 300 km jugozahodno od Pariza.
Novo!!: Pireneji in Angers · Poglej več »
Arabska plošča
Arabska plošča je manjša tektonska plošča na severni in vzhodni polobli.
Novo!!: Pireneji in Arabska plošča · Poglej več »
Aragonska križarska vojna
Aragonska križarska vojna je bila del večje vojne Sicilskih večernic.
Novo!!: Pireneji in Aragonska križarska vojna · Poglej več »
Aragonska krona
Aragonska krona je bila skupnost monarhij pod vodstvom aragonskih kraljev (1162-1716).
Novo!!: Pireneji in Aragonska krona · Poglej več »
Argutit
Argutit je redek germanijev oksidni mineral s kemijsko formulo GeO2, ki spada v rutilno skupino mineralov.
Novo!!: Pireneji in Argutit · Poglej več »
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Novo!!: Pireneji in Arheologija · Poglej več »
Ariège (reka)
Ariège (okcitansko Arièja) je 170 km dolga reka v južni francoski regiji Jug-Pireneji, desni pritok Garone.
Novo!!: Pireneji in Ariège (reka) · Poglej več »
Arros
Arros je 131 km dolga reka v jugozahodni Franciji, desni pritok Adour.
Novo!!: Pireneji in Arros · Poglej več »
Aude (departma)
Aude (francosko; okcitansko) je departma v južni Franciji, v regiji Okcitaniji in je dobil ime po reki Aude. Svet departmajev ga imenuje tudi 'dežela katarov' (francosko Pays cathare) po skupini verskih disidentov, ki so delovali v 12. stoletju. Njegova prefektura je Carcassonne, podprefekturi pa Limoux in Narbonne. Leta 2016 je imel 368.025 prebivalcev. Aude je pogosto francosko ime v frankofonskih državah, izvira od Aude ali Ode, žene Boggisa (imenovan tudi Bertrand), vojvode Akvitanskega in matere Euda, brata svetega Huberta. Aude je bilo ime Rolandovi zaročenki v francoskem srednjeveškem junaškem epu Chansons de geste.
Novo!!: Pireneji in Aude (departma) · Poglej več »
Aude (reka)
Aude (antična Atax) je reka v južni francoski regiji Oksitaniji in je dolga 220 km.
Novo!!: Pireneji in Aude (reka) · Poglej več »
Ax-les-Thermes
Ax-les-Thermes (okcitansko Acqs) je zdraviliško naselje in občina v južnem francoskem departmaju Ariège regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Pireneji in Ax-les-Thermes · Poglej več »
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Novo!!: Pireneji in Španija · Poglej več »
Španska baročna arhitektura
Španska baročna arhitektura ali Baročna arhitektura v Španiji sta zgodovinopisni imeni, ki se pogosto uporabljata za baročno arhitekturo, ki se je zgodila na sedanjem ozemlju Španije v 17.
Novo!!: Pireneji in Španska baročna arhitektura · Poglej več »
Čmrlj
sončnici'' Čmrlj (znanstveno ime Bombus) je prepoznaven rod kožekrilcev, ki ga natančneje uvrščamo med prave čebele (družina Apidae), vanj pa uvrščamo približno 250 vrst, razširjenih skoraj po vsej Evraziji in obeh Amerikah.
Novo!!: Pireneji in Čmrlj · Poglej več »
Črni kamenjak
Črni kamenjak (znanstveno ime Sympetrum danae) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po hladnejših predelih severne poloble.
Novo!!: Pireneji in Črni kamenjak · Poglej več »
Édouard Benjamin Baillaud
Édouard Benjamin Baillaud, francoski astronom, * 14. februar 1848, Chalon-sur-Saône, Francija, † 8. julij 1934, Pariz.
Novo!!: Pireneji in Édouard Benjamin Baillaud · Poglej več »
Édouard Manet
Édouard Manet 23.
Novo!!: Pireneji in Édouard Manet · Poglej več »
Étang de Thau
Étang de Thau (francoska izgovorjava:; okcitansko Estanh de Taur) ali laguna Thau je največji niz lagun (étangs), ki se raztezajo ob francoski obali od reke Rone do vznožja Pirenejev in meje s Španijo v nekdanji regiji Languedoc-Roussillon, danes Oksitaniji.
Novo!!: Pireneji in Étang de Thau · Poglej več »
Bagnères-de-Bigorre
Bagnères-de-Bigorre (gaskonjsko Banhèras de Bigòrra) je zdraviliško naselje in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Visoki Pireneji.
Novo!!: Pireneji in Bagnères-de-Bigorre · Poglej več »
Bagnères-de-Luchon
Bagnères-de-Luchon, tudi Luchon (okcitansko Banhèras de Luishon / Luishon) je zdraviliško naselje in občina v južnem francoskem departmaju Haute-Garonne regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Pireneji in Bagnères-de-Luchon · Poglej več »
Barbakan
Barbakan ali Barbakana ima v fortifikaciji dvojen pomen.
Novo!!: Pireneji in Barbakan · Poglej več »
Barcelona
Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.
Novo!!: Pireneji in Barcelona · Poglej več »
Baskija
Báskija (baskovsko Euskal Herria, špansko País Vasco, francosko Pays basque)Larry Trask The History of Basque Routledge: 1997 je avtonomna skupnost v okviru Kraljevine Španije.
Novo!!: Pireneji in Baskija · Poglej več »
Baskovske dežele
Izraz Baskovske dežele (baskovsko Euskal Herria) se uporablja kot skupno ime za sedem različnih tradicionalnih dežel (pokrajin) na območju zahodnih Pirenejev in Biskajskega zaliva na meji med Španijo in Francijo ter je najstarejše baskovsko ime za območje ki ga poseljujejo Baski (baskovsko: Euskaldunak), saj datira že v 16. stoletje.
Novo!!: Pireneji in Baskovske dežele · Poglej več »
Beli javor
Beli javor (znanstveno ime Acer pseudoplatanus), znan tudi pod imenom gorski javor, je listopadno drevo iz družine sapindovk.
Novo!!: Pireneji in Beli javor · Poglej več »
Belka
Bélka (tudi snežni jereb; znanstveno ime Lagopus muta), je majhna ptica iz reda kur (Galliformes), natančneje iz družine poljskih kur (Phasianidae).
Novo!!: Pireneji in Belka · Poglej več »
Bilbao
Bilbao (špansko) ali Bilbo (baskovsko) je mesto na severu Španije, največje mesto v pokrajini Biskaja in v avtonomni skupnosti Baskija.
Novo!!: Pireneji in Bilbao · Poglej več »
Canal du Midi
Zemljevid Canal du Midi. Canal du Midi (okcitansko Canal de las Doas Mars) je 240 kilometrov dolg vodni prekop v južni Franciji, ki povezuje mesto Toulouse, gospodarsko in kulturno središče nekdanje francoske regije Languedoc-Roussillon, danes v Oksitaniji, s Sredozemskim morjem.
Novo!!: Pireneji in Canal du Midi · Poglej več »
Carcassonne
Carcassonne (okcitansko Carcassona) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Aude.
Novo!!: Pireneji in Carcassonne · Poglej več »
Carlos Sastre
Carlos Sastre Candil, španski kolesar, * 22. april 1975, Madrid.
Novo!!: Pireneji in Carlos Sastre · Poglej več »
Castillon-en-Couserans
Castillon-en-Couserans (okcitansko Castilhon de Coserans) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Ariège regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Pireneji in Castillon-en-Couserans · Poglej več »
Céret
Panorama Roussillona, okolica Céreta Céret (katalonsko Ceret) je naselje in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, podprefektura departmaja Vzhodni Pireneji in nekdanje glavno mesto katalonske komarče Vallespir.
Novo!!: Pireneji in Céret · Poglej več »
Centralni masiv
Centralni masiv (francosko Massif Central, izgovorjeno; okcitansko Massís Central, izgovorjeno) je visokogorsko območje sredi južne Francije, ki ga sestavljajo gore in planote.
Novo!!: Pireneji in Centralni masiv · Poglej več »
Col du Tourmalet
Vrh Col du Tourmaleta Col du Tourmalet je z 2115 metri nadmorske višine najvišji cestni prelaz v francoskem delu Pirenejev.
Novo!!: Pireneji in Col du Tourmalet · Poglej več »
Dirka po Franciji 1910
Dirka po Franciji 1910 je bila 8.
Novo!!: Pireneji in Dirka po Franciji 1910 · Poglej več »
Dirka po Franciji 1926
Dirka po Franciji 1926 je bila 20.
Novo!!: Pireneji in Dirka po Franciji 1926 · Poglej več »
Dirka po Franciji 1928
Trasa Dirke po Franciji 1928 Dirka po Franciji 1928 je bila 22.
Novo!!: Pireneji in Dirka po Franciji 1928 · Poglej več »
Dirka po Kataloniji
Dirka po Kataloniji je vsakoletna etapna kolesarska dirka, ki od leta 1911 poteka po španski avtonomni pokrajini Kataloniji.
Novo!!: Pireneji in Dirka po Kataloniji · Poglej več »
Dolina Aran
Dolina Aran (okcitansko:; katalonsko:; špansko) (prej se je uradno imenoval Val d'Aran) je upravna enota (prej je bila comarca) v Kataloniji v Španiji, sestavljena iz Doline Aran, 633,5 kvadratnih kilometrov na območju Pirenejev na severozahodnem delu province Lleida.
Novo!!: Pireneji in Dolina Aran · Poglej več »
Dordogne (departma)
Dordogne (okcitansko Dordonha, oznaka 24) je velik podeželski departma v jugozahodni Franciji s prefekturo Périgueux.
Novo!!: Pireneji in Dordogne (departma) · Poglej več »
Ebro
Ebro je reka na severu in severovzhodu Iberskega polotoka v Španiji.
Novo!!: Pireneji in Ebro · Poglej več »
Eleonora Akvitanska
Eleonora (ok. 1122 – 1. april 1204; francosko Aliénor d'Aquitaine, izgovorjeno) je bila francoska kraljica od 1137 do 1152 kot žena kralja Ludvika VII., angleška kraljica od 1154 do 1189 kot žena kralja Henrika II. in vojvodinja Akvitanska od leta 1137 do svoje smrti leta 1204.
Novo!!: Pireneji in Eleonora Akvitanska · Poglej več »
Emmanuel Le Roy Ladurie
Emmanuel Le Roy Ladurie, francoski zgodovinar, filozof, univerzitetni profesor, akademik, * 19. julij 1929, Les Moutiers-en-Cinglais, Calvados, Francija.
Novo!!: Pireneji in Emmanuel Le Roy Ladurie · Poglej več »
Evropska razvodnica
Glavna evropska razvodnica je drenažna ločnica ("razvodje"), ki ločuje porečja rek, ki se izlivajo v Atlantski ocean, Severno morje in Baltsko morje, od tistih, ki napajajo Sredozemsko morje, Jadransko morje in Črno morje.
Novo!!: Pireneji in Evropska razvodnica · Poglej več »
Evropske pešpoti
Karta Evropskih pešpoti Logotip Evropske pešpoti Evropske pešpoti so mednarodni sistem pešpoti, namenjen rekreacijskemu pohodništvu prek različnih evropskih dežel.
Novo!!: Pireneji in Evropske pešpoti · Poglej več »
Feliks Akvitanski
Frankovska kraljestva; Haribertova Akvitanija je pobarvana zeleno Feliks Akvitanski je bil v 660.
Novo!!: Pireneji in Feliks Akvitanski · Poglej več »
Filip II. Francoski
Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov. Ob rojstvu je dobil ime Dieudonné – od Boga poslan – ker je bil Ludvikov prvi (in edini) sin. Bil je eden najuspešnejših francoskih vladarjev v srednjem veku, ki je razširil tako ozemlje kot politični vpliv francoske monarhije. Razbil je veliko anžuvinsko cesarstvo, ki se je raztezalo od Pirenejev do Irske in leta 1214 v bitki pri Bouvinesu porazil veliko koalicijo, ki so jo sestavljale Nemčija, Flandrija in Anglija. Reorganiziral je državno upravo, dosegel finančno stabilnost in s tem omogočil hitro gospodarsko rast. Obrzdal je oblast plemstva in del oblasti prenesel na srednji družbeni razred, zato je med svojimi podložniki veljal za dobrega kralja.
Novo!!: Pireneji in Filip II. Francoski · Poglej več »
Foix
Foix je občina, nekdanja prestolnica okrožja Foix.
Novo!!: Pireneji in Foix · Poglej več »
François Jean Dominique Arago
François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.
Novo!!: Pireneji in François Jean Dominique Arago · Poglej več »
Francesco Maria Grimaldi
Francesco Maria Grimaldi, italijanski fizik, astronom in matematik, * 2. april 1618, Bologna, Italija, † 28. december 1663, Bologna.
Novo!!: Pireneji in Francesco Maria Grimaldi · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Pireneji in Francija · Poglej več »
Francoska tujska legija
Bastilje Francoska tujska legija (francosko Légion Étrangère De Français) je elitna in specialna enota francoskih oboroženih sil.
Novo!!: Pireneji in Francoska tujska legija · Poglej več »
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Novo!!: Pireneji in Francoski departma · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Pireneji in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Novo!!: Pireneji in Galci · Poglej več »
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Novo!!: Pireneji in Galija · Poglej več »
Garona
Garona (katalonsko in okcitansko Garona /garunɵ/, francosko Garonne) je 575 km ali 647 km (odvisno od izvira) dolga reka, ki teče po ozemlju Francije in Španije od osrednjih španskih Pirenejev do estuarija Gironde v francoskem pristanišču Bordeaux.
Novo!!: Pireneji in Garona · Poglej več »
Gaskonja
Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Novo!!: Pireneji in Gaskonja · Poglej več »
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Novo!!: Pireneji in Geografija Evrope · Poglej več »
Geografija Francije
Satelitska slika celinske Francije Celinska Francija leži v zahodni Evropi ob Atlantskem oceanu (Biskajski zaliv).
Novo!!: Pireneji in Geografija Francije · Poglej več »
Gers (reka)
Gers je 178 km dolga reka v jugozahodni Franciji, levi pritok Garone.
Novo!!: Pireneji in Gers (reka) · Poglej več »
Grad Montségur
Grad Montsegur (francosko Château de Montségur, languedoško Castèl de Montsegur) je trdnjava v bližini Montségurja, v departmaju Ariège na jugu Francije.
Novo!!: Pireneji in Grad Montségur · Poglej več »
Grad Xàtiva
Grad Xàtiva. Grad Xàtiva (valencijsko: Castell de Xativa, špansko: Castillo de Játiva) je grad, ki se nahaja v mestu Xàtiva v bližini Valencije, Španija.
Novo!!: Pireneji in Grad Xàtiva · Poglej več »
Granodiorit
Vzorec granodiorita (Massif Central, Francija Slovaške v polarizirani svetlobi Granodiorit je intruzivna magmatska kamnina (globočnina) podobna granitu, vendar vsebuje več plagioklaza kot ortoklaza.
Novo!!: Pireneji in Granodiorit · Poglej več »
Gunderik
Gunderik * 379, † 428, kralj Hasdinških Vandalov (407–418), nato kralj Vandalov in Alanov (418–428) Vodil je Hasdinške Vandale, germansko pleme, ki je prvotno prebivalo blizu reke Odre med sodelovanjem pri vpadih barbarov na Zahodno rimsko cesarstvo v petem stoletju.
Novo!!: Pireneji in Gunderik · Poglej več »
Hanibal
Hanibal ali Hanibal Barka, kartažanski vojskovodja in državnik, * 247 pr. n. št., † 183/182 pr. n. št.
Novo!!: Pireneji in Hanibal · Poglej več »
Hasdrubal Barka
Hasdrubal Barka (punsko 𐤏𐤆𐤓𐤁𐤏𐤋, ʿAzrubaʿal), sin Hamilkarja Barke in brat Hanibala in Magoja Barke, je bil kartažanski general v drugi punski vojni, * 245 pr. n. št., Kartagina, † 22. junij 207 pr. n. št., reka Metauro, Rimska Italija.
Novo!!: Pireneji in Hasdrubal Barka · Poglej več »
Hautacam
Hautacam je zimsko-športno središče v francoskem delu Pirenejev, v bližini Argelès-Gazosta in Lurda.
Novo!!: Pireneji in Hautacam · Poglej več »
Hautes-Pyrénées
Hautes-Pyrénées (oksitansko/gaskonjsko Hauts Pirenèus/los Nauts Pirenèus; špansko: Altos Pirineos; katalonsko: Alts Pirineus; oznaka 65) je francoski departma ob meji s Španijo, imenovan po Pirenejih.
Novo!!: Pireneji in Hautes-Pyrénées · Poglej več »
Helena (luna)
Helena (grško Ἑλένη: Eléne) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Novo!!: Pireneji in Helena (luna) · Poglej več »
Henri de Toulouse-Lautrec
Henri Marie Raymond de Toulouse-Lautrec-Monfa ali preprosto Henri de Toulouse-Lautrec, francoski slikar, grafik, risar in ilustrator, * 24. november 1864, Albi, Tarn, Francija, † 9. september 1901, Château Malromé, Saint-André-du-Bois, Gironde, Francija.
Novo!!: Pireneji in Henri de Toulouse-Lautrec · Poglej več »
Hers-Vif
Hers-Vif, tudi Grand Hers, Hers, je 135 km dolga reka v južni Franciji, desni pritok reke Ariège.
Novo!!: Pireneji in Hers-Vif · Poglej več »
Himalaja
Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.
Novo!!: Pireneji in Himalaja · Poglej več »
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Novo!!: Pireneji in Iberski polotok · Poglej več »
Jacques de la Palice
Jacques II de Chabannes de la Palice, francoski plemič in maršal, * 1470, Lapalisse, Auvergne, Francija, † 24. februar 1525.
Novo!!: Pireneji in Jacques de la Palice · Poglej več »
Jakobova pot
prelaza Brenner, ko jih noge zanesejo na razgibano Tirolsko. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so in še vodijo do svetišča svetega Jakoba v Santiago de Compostela (Santiago pomeni sveti Jakob).
Novo!!: Pireneji in Jakobova pot · Poglej več »
Jože Gregorčič
Jože Gregorčič, slovenski komunist, španski borec, prvoborec, partizan in narodni heroj, * 30. julij 1903, Volosko pri Opatiji, † 9. september 1942, Mošenjska planina, Jelovica.
Novo!!: Pireneji in Jože Gregorčič · Poglej več »
Jug-Pireneji
Jug-Pireneji (francosko Midi-Pyrénées, okcitansko Miègjorn-Pirenèus) so bili do leta 2015 južna francoska regija ob meji z Andoro in Španijo.
Novo!!: Pireneji in Jug-Pireneji · Poglej več »
Kantabrijsko gorovje
Kantabrijsko gorovje (špansko Cordillera Cantábrica) je eden glavnih sistemov gorskih verig v Španiji.
Novo!!: Pireneji in Kantabrijsko gorovje · Poglej več »
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Novo!!: Pireneji in Karel Plešasti · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Pireneji in Karel Veliki · Poglej več »
Katalonščina
Katalonščina ali katalonski jezik (català (kə.tə'la) ali (ka.ta'la)) je romanski jezik, državni jezik v Andori in uradni jezik v španskih avtonomnih skupnostih Balearski otoki, Valencija (pod imenom valencijščina) in osrednji pokrajini, kjer se govori, Kataloniji.
Novo!!: Pireneji in Katalonščina · Poglej več »
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Novo!!: Pireneji in Katalonija · Poglej več »
Katari
Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11. do 14. stoletja.
Novo!!: Pireneji in Katari · Poglej več »
Koconogi čuk
Koconogi čuk (znanstveno ime Aegolius funereus) je dnevno-nočna vrsta ptičev iz družine pravih sov (Strigidae).
Novo!!: Pireneji in Koconogi čuk · Poglej več »
Konstans
Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.
Novo!!: Pireneji in Konstans · Poglej več »
Kozorog
Kozorog je poimenovanje, ki se uporablja za več vrst divjih gorskih koz (Capra) z velikimi zakrivljenimi rogovi.
Novo!!: Pireneji in Kozorog · Poglej več »
Kraljevina Navarra
Kraljevina Navarra (bas. Nafarroako Erresuma, špa. Reino de Navarra, fra. Royaume de Navare, lat. Regnum Navarrae) je bila ena izmed kraljevin srednjeveške Evrope na področju severnega in južnega pobočja zahodnih Pirenejev.
Novo!!: Pireneji in Kraljevina Navarra · Poglej več »
Kukavica
Kukavica (znanstveno ime Cuculus canorus) je ptič iz družine kukavic, ki gnezdi v Evropi in Aziji.
Novo!!: Pireneji in Kukavica · Poglej več »
Kultura žarnih grobišč
Kultura žarnih grobišč – (KŽG) (1300 pr. n. št. - 750 pr. n. št.) je bila pozno bronastodobna kultura srednje Evrope.
Novo!!: Pireneji in Kultura žarnih grobišč · Poglej več »
Kvadi
Slovaške Kvadi (latinsko: Quadi), manjše in zelo malo poznano germansko pleme, ki za seboj ni pustilo nobene značilne materialne zapuščine, po kateri bi jih lahko razlikovali od drugih sorodnih plemen.
Novo!!: Pireneji in Kvadi · Poglej več »
La Bastide-de-Sérou
La Bastide-de-Sérou (okcitansko La Bastida de Seron) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Ariège regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Pireneji in La Bastide-de-Sérou · Poglej več »
Laški gad
Laški gad (znanstveno ime Vipera aspis) je strupenjača iz družine gadov, ki biva v visokogorskih predelih Južne ter Zahodne Evrope in le ponekod v skrajnih delih Zahodne Slovenije.
Novo!!: Pireneji in Laški gad · Poglej več »
Lannemezan
Lannemezan (gaskonjsko Lanamesa) je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Hautes-Pyrénées regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Pireneji in Lannemezan · Poglej več »
Lavelanet
Lavelanet (okcitansko L'Avelhanetis) je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Ariège regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Pireneji in Lavelanet · Poglej več »
Les Cabannes, Ariège
Les Cabannes (okcitansko Las Cabanas) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Ariège regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Pireneji in Les Cabannes, Ariège · Poglej več »
Ljudstva z morja
Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani. Ljudstva z morja so bili konfederacija pomorskih ljudstev, ki so v srednji in pozni bronasti dobi (1200–900 pr. n. št.) napadala Egipt in druge sredozemske regije.
Novo!!: Pireneji in Ljudstva z morja · Poglej več »
Lucien Buysse
Lucien Buysse, belgijski kolesar, * 11. september 1892, Wontergem, Flandrija, † 3. januar 1980, Deinze, Flandrija.
Novo!!: Pireneji in Lucien Buysse · Poglej več »
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Novo!!: Pireneji in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »
Lup II. Gaskonjski
Lup II. (baskovsko Otsoa, gaskonsko Lop, latinsko Lupus, francosko Loup) je bil tretji zgodovinsko dokazani vojvoda Gaskonje (latinsko dux ali princeps).
Novo!!: Pireneji in Lup II. Gaskonjski · Poglej več »
Lurd
Bazilike v Lurdu Votlina Vrste pred bazeni Lurd (francosko Lourdes, okcitansko Lorda) je mesto in romarsko središče v jugozahodni Franciji, v pokrajini Hautes-Pyrénées.
Novo!!: Pireneji in Lurd · Poglej več »
Luz Ardiden
Luz Ardiden Luz Ardiden je zimskošportno središče v francoskem delu Pirenejev.
Novo!!: Pireneji in Luz Ardiden · Poglej več »
Magnencij
Magnencij (latinsko: Flavius Magnus Magnentius), uzurpator Rimskega cesarstva, vladal od 18.
Novo!!: Pireneji in Magnencij · Poglej več »
Makija (gibanje)
Pripadniki ''Makije'' v La Tresorerie, 14. september 1944, Boulogne, Francija Makija (francosko maquis.
Novo!!: Pireneji in Makija (gibanje) · Poglej več »
Maria Barbal
Maria Barbal, katalonska pisateljica, * 17. september 1949, Tremp.
Novo!!: Pireneji in Maria Barbal · Poglej več »
Markomani
Porazdelitev germanskih ljudstev v 1. stoletju n. št. Markomani (latinsko), germansko pleme, verjetno sorodno z Buri in Svebi.
Novo!!: Pireneji in Markomani · Poglej več »
Massat
Massat (okcitansko Maçat) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Ariège regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Pireneji in Massat · Poglej več »
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Novo!!: Pireneji in Mavri · Poglej več »
Montgaillard, Ariège
Montgaillard (okcitansko: Montgalhard /do 2022 Montgaillard) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Ariège regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Pireneji in Montgaillard, Ariège · Poglej več »
Montségur
Montségur (languedoško: Montsegur) je občina v departmaju Ariège na jugozahodu Francije.
Novo!!: Pireneji in Montségur · Poglej več »
Navadna mrena
Navadna mrena (znanstveno ime Barbus barbus) je sladkovodna riba iz družine krapovcev (Cyprinidae).
Novo!!: Pireneji in Navadna mrena · Poglej več »
Navadni mali zvonček
Navadni mali zvonček, pogosteje samo zvonček (znanstveno ime Galanthus nivalis) je pogosta pomladanska roža, ki jo uvrščamo v družino narcisovk.
Novo!!: Pireneji in Navadni mali zvonček · Poglej več »
Navadni polh
Navadni polh (znanstveno ime Glis glis) je nočni glodalec in edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi, tudi v Sloveniji.
Novo!!: Pireneji in Navadni polh · Poglej več »
Nežni sviščevec
Nežni sviščevec (znanstveno ime Gentianella tenella) je enoletnica iz družine sviščevk.
Novo!!: Pireneji in Nežni sviščevec · Poglej več »
Nova Akvitanija
Nova Akvitanija (francosko Nouvelle-Aquitaine, izgovorjava:, okcitansko Nòva Aquitània; baskovsko Akitania Berria, poitevin-saintongeais Novéle-Aguiéne; špansko Nueva Aquitania) je največja upravna regija v Franciji in se razprostira na zahodu in jugozahodu celinske Francije.
Novo!!: Pireneji in Nova Akvitanija · Poglej več »
Okcitanija
Okcitanija (francosko: Occitanie, okcitansko in katalonsko Occitània) je od 30.
Novo!!: Pireneji in Okcitanija · Poglej več »
Oloron-Sainte-Marie
Oloron-Sainte-Marie (okcitansko Auloron Senta Maria, baskovsko Oloroe-Donamaria) je naselje in občina v jugozahodni francoski regiji Akvitaniji, podprefektura departmaja Pyrénées-Atlantiques.
Novo!!: Pireneji in Oloron-Sainte-Marie · Poglej več »
Ostrolistni javor
Ostrolistni javor (znanstveno ime Acer platanoides) je listopadno drevo iz družine sapindovk.
Novo!!: Pireneji in Ostrolistni javor · Poglej več »
Oust
Oust (okcitansko Ost) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Ariège regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Pireneji in Oust · Poglej več »
Pau Casals
Pau Casals i Delfilló (tudi Pablo Casals), katalonski čelist, skladatelj in dirigent, * 29. december 1876 Vendrell, Katalonija, Španija, † 22. oktober 1973, San Juan, Portoriko.
Novo!!: Pireneji in Pau Casals · Poglej več »
Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran
Paul-Émile (François) Lecoq de Boisbaudran, francoski kemik, * 18. april 1838, Cognac, Francija, † 28. maj 1912, Pariz, Francija.
Novo!!: Pireneji in Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran · Poglej več »
Peneplen
Skica hipotetične formacije peneplena po orogenezi V geomorfologiji in geologiji je peneplen Zemeljsko površje z nizkim reliefom, ki je nastal zaradi dolgotrajne erozije.
Novo!!: Pireneji in Peneplen · Poglej več »
Peter Handke
Peter Handke, avstrijski pisatelj in prevajalec, nobelovec, * 6. december 1942, Grebinj na Koroškem.
Novo!!: Pireneji in Peter Handke · Poglej več »
Peyragudes
Peyragudes je zimsko-športno središče v francoskem delu Pirenejev, nastalo leta 1988 z združitvijo dveh smučarskih središč, Peyresourde (občina Gouaux-de-Larboust, Haute-Garonne) in Agudes (Germ, Hautes-Pyrénées).
Novo!!: Pireneji in Peyragudes · Poglej več »
Pico de Aneto
Pico de Aneto je najvišja gora Pirenejev ter tretja najvišja gora v Španiji s 3404 m višine.
Novo!!: Pireneji in Pico de Aneto · Poglej več »
Pirin
Pirin (bolgarsko Пирин) je gorski masiv v jugozahodni Bolgariji.
Novo!!: Pireneji in Pirin · Poglej več »
Place Royal du Peyrou
Promenade du Peyrou, imenovana tudi Place Royale du Peyrou, je sprehajališče velikosti 4,59 ha, sur le site (consulté le 16 juin 2017), zahodno od okrožja Écusson v mestu Montpellier (Hérault. Ta sklop, ki ima status zgodovinskega spomenika, predstavlja spoj petih del: drevored in njegove terase, ki omogočajo razmislek o Sevenih in Pirenejih in je bil zgrajen leta 1689, Porte du Peyrou ali slavolok s svojim mostom in dostopno rampo, izdelan leta 1691, konjeniški kip Ludvika XIV., postavljen leta 1718, akvadukt Saint-Clément in njegov rezervoar, zgrajen iz leta 1753, vodni stolp, katerega projekt je bil narejen leta 1766, Injalbertovi kipi enfant et lion in vhodna vrata iz leta 1883. Kasneje, leta 1927, je bila na pobudo Pierrea Humberta izvedena gradnja vodoravna sončna ura, leta 1939 pa simbolična fotografija francoskega odporniškega gibanja Jeana Moulina. Večje obnove so bile izvedene od 1980-ih, da bi ohranili območje.
Novo!!: Pireneji in Place Royal du Peyrou · Poglej več »
Planika
Planika ali očnica (znanstveno ime Leontopodium alpinum) je ena najbolj znanih evropskih gorskih rož, ki spada v družino nebinovk.
Novo!!: Pireneji in Planika · Poglej več »
Planinska kavka
Planinska kavka (znanstveno ime Pyrrhócorax gráculus) je evrazijska ptica, dobra jadralka, iz družine vranov (Corvidae).
Novo!!: Pireneji in Planinska kavka · Poglej več »
Planinska ločika
Planinska ločika (znanstveno ime Cicerbita alpina) je gorska rastlina iz družine nebinovk.
Novo!!: Pireneji in Planinska ločika · Poglej več »
Plateau de Beille
Plateau de Beille Plateau de Beille je zimskošportno središče v francoskem delu Pirenejev.
Novo!!: Pireneji in Plateau de Beille · Poglej več »
Ploščič
Ploščič (znanstveno ime Abramis brama) je sladkovodna riba iz družine krapovcev.
Novo!!: Pireneji in Ploščič · Poglej več »
Povirni studenčar
Povirni studenčar (znanstveno ime Cordulegaster bidentata) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine studenčarjev, razširjena v večjem delu Evrope.
Novo!!: Pireneji in Povirni studenčar · Poglej več »
Prelaz
Trento Prelaz je nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot /cesta iz ene doline v drugo.
Novo!!: Pireneji in Prelaz · Poglej več »
Protipapež Gregor VIII.
Gregor VIII., protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1060 Limousin (Akvitanija, Francija); † 1137 Cava (Kampanija, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Pireneji in Protipapež Gregor VIII. · Poglej več »
Pursuit to Algiers
Pursuit to Algiers je igrani detektivski film iz leta 1945.
Novo!!: Pireneji in Pursuit to Algiers · Poglej več »
Pyrénées-Atlantiques
Pyrénées-Atlantiques (baskovsko Pirinio-Atlantiarrak ali Pirinio-Atlantikoak, okcitansko Pirenèus-Atlantics, oznaka 64) je francoski departma ob Biskajskem zalivu na meji s Španijo, imenovan po Pirenejih in Atlantskem oceanu.
Novo!!: Pireneji in Pyrénées-Atlantiques · Poglej več »
Pyrénées-Orientales
Pyrénées-Orientales (katalonsko Pirineus Orientals, okcitansko Pirenèus Orientals, oznaka 66) je francoski departma ob Sredozemskem morju in meji z Andoro in Španijo, imenovan po Pirenejih.
Novo!!: Pireneji in Pyrénées-Orientales · Poglej več »
Quérigut
Quérigut (okcitansko Querigut) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Ariège regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Pireneji in Quérigut · Poglej več »
Rani plamenec
Rani plamenec (znanstveno ime Pyrrhosoma nymphula) je enakokrili kačji pastir iz družine škratcev (Coenagrionidae), eden najbolj razširjenih evropskih kačjih pastirjev, ki živi od juga Balkanskega polotoka do arktičnega kroga na severu Skandinavije.
Novo!!: Pireneji in Rani plamenec · Poglej več »
Rdečeoka
Rdečeoka ali črnovka (znanstveno ime Rutilus rutilus) je evropska sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae).
Novo!!: Pireneji in Rdečeoka · Poglej več »
Rekared I.
Rekared I. (gotsko Reikareds, latinsko) je bil vizigotski kralj Hispanije in Septimanije, ki je vladal od leta 586 do 601, * okoli 559, Sevilja, Hispanija, † december 601, Toledo, Hispanija.
Novo!!: Pireneji in Rekared I. · Poglej več »
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Novo!!: Pireneji in Rekonkvista · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Pireneji in Ren · Poglej več »
Rennes-le-Château
Rennes-le-Château (okcitansko Rènnas del Castèl) je majhna občina, približno 5 km južno od Couiza, v departmaja Aude v Languedocu na jugu Francije.
Novo!!: Pireneji in Rennes-le-Château · Poglej več »
Rila
Rila (bolgarščina: Рила, izgovorjeno) je najvišje gorsko območje oziroma gorski masiv Bolgarije in tudi Balkanskega polotoka.
Novo!!: Pireneji in Rila · Poglej več »
Rožni koren
Rožni koren (znanstveno ime Rhodiola rosea), znan tudi pod imenom roženburc, je cvetoča trajnica iz družine tolstičevk.
Novo!!: Pireneji in Rožni koren · Poglej več »
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Novo!!: Pireneji in Romanska arhitektura · Poglej več »
Saint-Gaudens
Saint-Gaudens (okcitansko Sent Gaudenç) je naselje in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Zgornja Garona.
Novo!!: Pireneji in Saint-Gaudens · Poglej več »
Saint-Gilles, Gard
Saint-Gilles ali Saint-Gilles-du-Gard je občina v južnem francoskem departmaju Gard.
Novo!!: Pireneji in Saint-Gilles, Gard · Poglej več »
Saint-Lizier
Saint-Lizier (okcitansko Sent Líser) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Ariège regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Pireneji in Saint-Lizier · Poglej več »
Save
Save je 143 km dolga reka v južni Franciji, levi pritok Garone.
Novo!!: Pireneji in Save · Poglej več »
Segovia
Segovia je mesto v avtonomni skupnosti Kastilja in Leon (Castilla y León) v Španiji.
Novo!!: Pireneji in Segovia · Poglej več »
Septimanija
Septimanija leta 537 Septimanija (latinsko, Septimanie,, Septimània,, Septimània) je bila zgodovinska pokrajina na zahodu rimske province Narbonske Galije.
Novo!!: Pireneji in Septimanija · Poglej več »
Seveni
Seveni (francosko Cévennes, okcitansko Cevenas) so hribovje v južni Franciji, del Centralnega masiva.
Novo!!: Pireneji in Seveni · Poglej več »
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Novo!!: Pireneji in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem · Poglej več »
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Novo!!: Pireneji in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi · Poglej več »
Silingi
Upodobitev Magna Germania v začetku 2. stoletja, vključno z lokacijo Silingov Silingi (– Silingai) so bili germansko pleme, del večje skupine Vandalov.
Novo!!: Pireneji in Silingi · Poglej več »
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Novo!!: Pireneji in Slovenski eksonimi · Poglej več »
Sorde-l'Abbaye
Sorde-l'Abbaye (gaskonsko Sòrda l'Abadia, okcitansko Sòrda l'Abadia) je občina v departmaju Landes in regiji Nova Akvitanija v jugozahodni Franciji.
Novo!!: Pireneji in Sorde-l'Abbaye · Poglej več »
Taifa
Iberski polotok leta 1030 Taifa (arabsko طائفة, DIN ṭā'ifa, mn. طوائف, DIN ṭawā'if, špansko reinos de taifas) je bila ena od devetintrideset državic, večinoma kraljestev in emiratov, ki so razglasile svojo neodvisnost po strmoglavljenju kalifa Hišama III.
Novo!!: Pireneji in Taifa · Poglej več »
Tarascon-sur-Ariège
Tarascon-sur-Ariège (okcitansko Tarascon d'Arièja) je zdraviliško naselje in občina v južnem francoskem departmaju Ariège regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Pireneji in Tarascon-sur-Ariège · Poglej več »
Teodorik I.
Teodorik I. (gotsko Þiudareiks, latinsko) je bil vizigotski kralj, ki je vladal od leta 418 do 451, * ni znano, † 451, Chalons, Galija.
Novo!!: Pireneji in Teodorik I. · Poglej več »
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Novo!!: Pireneji in Toulouse · Poglej več »
Transhumanca
Transhumanca ali preseljevanje živine je vrsta pašništva ali nomadstva, sezonsko premikanje živine med stalnimi poletnimi in zimskimi pašniki.
Novo!!: Pireneji in Transhumanca · Poglej več »
Trokrpi javor
Trokrpi javor (znanstveno ime Acer monspessulanum) je listopadno drevo iz družine sapindovk.
Novo!!: Pireneji in Trokrpi javor · Poglej več »
Tundra
Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.
Novo!!: Pireneji in Tundra · Poglej več »
Večerniške vojne
Večerniške vojne (1282—1302 in 1313-1372) je skupno ime za vrsto spopadov in vojn med Aragonci (danes Španci) in Anžujci (Francozi), ki se je odvijala v glavnem v Kraljevini Siciliji in Neapeljskem kraljestvu.
Novo!!: Pireneji in Večerniške vojne · Poglej več »
Velecvetni divjakovec
Velecvetni divjakovec (znanstveno ime Doronicum grandiflorum) je cvetlica iz družine nebinovk.
Novo!!: Pireneji in Velecvetni divjakovec · Poglej več »
Velika sipina Pyla
Zračni posnetek Sipina Pyla, dostop na sipino po stopnicah, zavarovanih z ograjo iz šibja Pogled s sipine Pyla na nanose peska pred njo v smeri proti Atlantiku Pogled na sipino s severa proti jugu Sipina Pyla ali Pilat leži v osrčju gozdnate pokrajine Landes de Gascogne (Gaskonja) in je največja ter najvišja peščena sipina v Evropi.
Novo!!: Pireneji in Velika sipina Pyla · Poglej več »
Via Aquitania
Via Aquitania je bila rimska cesta, ki je nastala leta 118 pred našim štetjem v rimski provinci Galiji.
Novo!!: Pireneji in Via Aquitania · Poglej več »
Via Augusta
Via Augusta (znana tudi kot Via Herculea ali Via Exterior) je bila najdaljša in najbolj prometna med glavnimi cestami, ki so jih zgradili Rimljani v starodavni Hispaniji (Iberski polotok).
Novo!!: Pireneji in Via Augusta · Poglej več »
Via Podiensis
zgodovinske jakobove poti v Franciji Via Podiensis, francosko la voie du Puy po mestecu Le Puy-en-Velay, iz latinske besede via.
Novo!!: Pireneji in Via Podiensis · Poglej več »
Vicdessos
Vicdessos (okcitansko Vic de Sòs) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Ariège regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Pireneji in Vicdessos · Poglej več »
Visokogorje
Visokogórje je gorski svet nad 1500 metrov nadmorske višine oziroma nad zgornjo gozdno mejo.
Novo!!: Pireneji in Visokogorje · Poglej več »
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Novo!!: Pireneji in Vizigoti · Poglej več »
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.
Novo!!: Pireneji in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »
Vzhodnoevropsko nižavje
Topografski zemljevid Evrope z jasno vidnim obširnim nižinskim območjem na vzhodu Vzhodnoevropsko nižavje je obširno nižinsko območje v Vzhodni Evropi, ki obsega ozemlje med Arktičnim oceanom na severu, Črnim in Kaspijskim morjem na jugu, Uralskim gorovjem na vzhodu ter Karpati na zahodu.
Novo!!: Pireneji in Vzhodnoevropsko nižavje · Poglej več »
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Novo!!: Pireneji in Zahodna Evropa · Poglej več »
Zelenika
Zelenika (znanstveno ime Alburnus alburnus alburnus) je evropska sladkovodna riba iz družine krapovcev.
Novo!!: Pireneji in Zelenika · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Pireneji in Zemlja · Poglej več »
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Novo!!: Pireneji in Zgodovina Nemčije · Poglej več »
1 E5 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 105 metrov (100 km) do 106 m (1000 km).
Novo!!: Pireneji in 1 E5 m · Poglej več »
1190.
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje Desetletja: 1140. 1150. 1160. 1170. 1180. - 1190. - 1200. 1210. 1220. 1230. 1240. Leta: 1190 1191 1192 1193 1194 1195 1196 1197 1198 1199 Dogodki in trendi.
Novo!!: Pireneji in 1190. · Poglej več »
1258
1258 (MCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Pireneji in 1258 · Poglej več »
1315
1315 (MCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Pireneji in 1315 · Poglej več »
1328
1328 (MCCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Pireneji in 1328 · Poglej več »
1347
1347 (MCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Pireneji in 1347 · Poglej več »
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Pireneji in 1970 · Poglej več »
25. januar
25.
Novo!!: Pireneji in 25. januar · Poglej več »
