Kazalo
27 odnosi: Ahat, Ambulatorij, Apsida, Arhitekt, Španija, Španska državljanska vojna, Barok, Fiala (arhitektura), Gotska arhitektura, Jezusovo trpljenje, Kardinal, Latinski križ, Materni jezik, Mavri, Mošeja, Neoklasicizem, Orgle, Papež Aleksander VI., Papež Benedikt XVI., Papež Inocenc VIII., Rekonkvista, Renesansa, Romanika, Transept, Valencija, Vizigoti, Zvonik.
- Papež Aleksander VI.
Ahat
Ahát je mineral in hkrati tudi poldragi kamen različnih barv.
Poglej Stolnica v Valenciji in Ahat
Ambulatorij
Ambulatorij ali korni obhod (srednjeveška latinščina: Ambulatorium, 'prostor za hojo', od ambulare 'hoditi') je pokrit hodnik okoli samostana.
Poglej Stolnica v Valenciji in Ambulatorij
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Stolnica v Valenciji in Apsida
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Poglej Stolnica v Valenciji in Arhitekt
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Stolnica v Valenciji in Španija
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij; in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti, ki jih je kasneje vodil general Francisco Franco.
Poglej Stolnica v Valenciji in Španska državljanska vojna
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Stolnica v Valenciji in Barok
Fiala (arhitektura)
Fiala na gradu Conwy Pragi Fiala, cerkev sv. Petra in Pavla, Ostend, Belgija Okrasje na fiali, cerkev sv. Petra in Pavla, Ostend, Belgija Fiala je v gotski arhitekturi vitek, koničast gotski okrasni stolpič s koničasto streho in križno rožo na vrhu; okrasni motiv na opornikih ali okrasnih delih.
Poglej Stolnica v Valenciji in Fiala (arhitektura)
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Stolnica v Valenciji in Gotska arhitektura
Jezusovo trpljenje
Kristusova aretacija, Fra Angelico Jezusovo trpljenje (tudi Jezusov pasijon) imenujemo obdobje v življenju Jezusa Kristusa od zadnje večerje do smrti na križu.
Poglej Stolnica v Valenciji in Jezusovo trpljenje
Kardinal
Grbovno okrasje kardinala škofa rdeče barve Kardinal je visoki cerkveni dostojanstvenik znotraj Rimokatoliške cerkve.
Poglej Stolnica v Valenciji in Kardinal
Latinski križ
Osnovna oblika latinskega križa Latinski križ (tudi pasijonski križ) je ime za križ, pri katerem je vzdolžna palica daljša od prečne in ga prečna prečka nad sredino.
Poglej Stolnica v Valenciji in Latinski križ
Materni jezik
Materni jezik ali materinščina je jezik, ki se ga v zgodnjem otroštvu običajno naučimo kot prvega in se v njem najlažje izražamo, zato ga imenujemo tudi prvi jezik.
Poglej Stolnica v Valenciji in Materni jezik
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Poglej Stolnica v Valenciji in Mavri
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Poglej Stolnica v Valenciji in Mošeja
Neoklasicizem
Neoklasicizem se je pojavil v 19.
Poglej Stolnica v Valenciji in Neoklasicizem
Orgle
Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.
Poglej Stolnica v Valenciji in Orgle
Papež Aleksander VI.
Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).
Poglej Stolnica v Valenciji in Papež Aleksander VI.
Papež Benedikt XVI.
Benedikt XVI., rojstno ime Joseph Alois Ratzinger, nemški duhovnik, teolog, pisatelj, kardinal in papež, * 16. april 1927, Marktl am Inn, Bavarska, Nemčija, † 31. december 2022, Vatikan.
Poglej Stolnica v Valenciji in Papež Benedikt XVI.
Papež Inocenc VIII.
Papež Inocenc VIII. (rojen kot Giovanni Battista Cibo ali Cybo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1432, Genova (Genovska republika; † 25. julij 1492, Rim (Papeška država, danes Italija).
Poglej Stolnica v Valenciji in Papež Inocenc VIII.
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Poglej Stolnica v Valenciji in Rekonkvista
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Stolnica v Valenciji in Renesansa
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Poglej Stolnica v Valenciji in Romanika
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Stolnica v Valenciji in Transept
Valencija
Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.
Poglej Stolnica v Valenciji in Valencija
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Stolnica v Valenciji in Vizigoti
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Poglej Stolnica v Valenciji in Zvonik